90. člen MRSMKS

1. Država pogodbenica, ki prejme zahtevo Sodišča za predajo osebe po 89. členu in če prejme tudi zahtevo druge države za izročitev iste osebe za isto ravnanje, ki je podlaga kaznivega dejanja, za katero Sodišče zahteva predajo osebe, o tem uradno obvesti Sodišče in državo prosilko. 2. Kadar je država prosilka država pogodbenica, da zaprošena država prednost zahtevi Sodišča, če: (a) je Sodišče v skladu z 18. in 19. členom odločilo, da je zadeva, v zvezi s katero se zahteva predaja, dopustna, ta odločitev pa upošteva preiskavo ali pregon, ki ga je opravila država prosilka v zvezi s svojo zahtevo za izročitev, ali (b) Sodišče odloči, kot je opisano v pododstavku (a), na podlagi uradnega obvestila zaprošene države po prvem odstavku. 3. Kadar Sodišče ni odločilo po pododstavku (a) drugega odstavka, lahko zaprošena država po lastni presoji, dokler Sodišče ne odloči po pododstavku (b) drugega odstavka, nadaljuje z obravnavo zahteve države prosilke za izročitev, vendar osebe ne sme izročiti, dokler Sodišče ne odloči, da zadeva ni dopustna. Sodišče odloča po hitrem postopku. 4. Če država prosilka ni pogodbenica tega statuta, da zaprošena država, če izročitev osebe državi prosilki ni njena mednarodna obveznost, prednost zahtevi Sodišča za predajo, če je Sodišče odločilo, da je zadeva dopustna. 5. Če za zadevo iz četrtega odstavka Sodišče ni odločilo, da je dopustna, lahko zaprošena država po lastni presoji nadaljuje z obravnavo zahteve za izročitev, ki jo je predložila država prosilka. 6. Kadar se uporablja četrti odstavek, zaprošena država pa ima obstoječo mednarodno obveznost, da izroči osebo državi prosilki, ki ni pogodbenica tega statuta, zaprošena država odloči, ali bo predala osebo Sodišču ali jo izročila državi prosilki. Pri odločanju zaprošena država upošteva vse za zadevo pomembne dejavnike, med njimi: (a) datume posameznih zahtev, (b) interese države prosilke, med drugim, če je pomembno, tudi to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju ter katero državljanstvo imajo žrtve in oseba za katero se zahteva izročitev oziroma predaja, in (c) možnostjo poznejše predaje med Sodiščem in državo prosilko. 7. Kadar država pogodbenica, ki prejme zahtevo Sodišča za predajo osebe, prejme tudi zahtevo katere koli države za izročitev iste osebe zaradi ravnanja, ki ni kaznivo dejanje, za katero Sodišče zahteva predajo osebe: (a) zaprošena država da prednost zahtevi Sodišča, če nima obstoječe mednarodne obveznosti, da izroči osebo državi prosilki, (b) če ima zaprošena država obstoječo mednarodno obveznost, da izroči osebo državi prosilki, odloči, ali bo predala osebo Sodišču ali jo izročila državi prosilki. Pri tem upošteva vse za zadevo pomembne dejavnike, med drugim tiste, ki so določeni v šestem odstavku, še posebej pa upošteva naravo in težo obravnavanega ravnanja. 8. Kadar je na podlagi uradnega obvestila po tem členu Sodišče odločilo, da je zadeva nedopustna, pozneje pa se zavrne tudi izročitev državi prosilki, zaprošena država o tej odločitvi uradno obvesti Sodišče.