841. člen OZ

Skladno s prvim odstavkom 82. člena OZ se določila pogodb uporabljajo tako, kot se glasijo in kadar je pogodbena volja jasno in nedvoumno izražena, ni potrebna nikakršna razlaga pogodbe. Za tretje, ki niso stranke tega postopka, ni mogoče ustvariti konstrukta navidezne pogodbe. Tožeča stranka v tem postopku ne more uveljavljati navideznosti posojilnih pogodb, ki jih je sklenila s posamičnimi posojilojemalci, saj ti niso stranke tega postopka in na njihov položaj tudi morebitno ugotovljena navideznost posredniške pogodbe s toženo stranko ne bi imela nikakršnega učinka. Zgolj ugotovljena navideznost posredniške pogodbe (in ugotovitev prikrite posojilne pogodbe med tožečo in toženo stranko) pa ne zapre s strani tožeče stranke zatrjevanega kroga navideznih in prikritih pogodb, in je zato zahtevek nesklepčen. Ne drži, da tožeča stranka ni imela nikakršnih možnosti vplivanja na vsebino posojilnih pogodb. V skladu z 841. členom OZ se naročnik ni dolžan spustiti v pogajanje za sklenitev pogodbe z osebo, ki jo je našel posrednik in tudi ne skleniti z njo pogodbe s strani posrednika predlaganimi pogoji. Tožeča stranka kot posojilodajalka je imela vse možnosti zahtevati od tože

Sklenitev pogodbe ni nujno posledica posrednikovega delovanja v ožjem pomenu. Bistveni element izpolnitve pogodbe o posredovanju je, da obstaja med prizadevanjem posrednika in odločitvijo naročitelja t. i. psihološka povezanost. Zato pritožnik s trditvami, da s strani tožeče stranke ponujeni prostori niso izpolnjevali pričakovanj tožene stranke, saj niso imeli pogojev za delovanje fitnesa, ne more uspeti, saj je tožena stranka kljub temu kasneje sklenila najemno pogodbo z najemodajalcem, s katerim ga je spravila v stik tožeča stranka, za te iste prostore.

Zavarovalnica je dolžna plačati provizijo le, če je o tem sklenjena pogodba med zavarovalnim posrednikom in zavarovalnico, ki pa je bila, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, veljavno odpovedana in je prenehala veljati. Ni prav nobene podlage za sklepanje, da obstaja neposredna zahteva zavarovalnega posrednika do zavarovalnice za plačilo provizije

Ker je ravnanje toženca, ki se je najprej resno pogajal za nakup stanovanjske hiše v M., kakor to izhaja iz dejanj ogleda te hiše, poizvedovanja o morebitnih dodatnih delih v zvezi s hišo, predložitve cene in opredelitve rokov posameznih delnih plačil kupnine, nato pa se na klice posrednika ni več oglašal in brez vsakršnih pojasnil in obrazložitve kupil drugo hišo, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki se zahteva od strank obligacijskih razmerij, odgovarja toženec tožniku (posredniku) za škodo.

Glede na to, da je bilo s strani nepremičninskega posrednika za podpis prodajne pogodbe že vse pripravljeno, bi morala toženka navesti utemeljene razloge, zakaj si je glede prodaje stanovanja premislila. Ker takšnemu bremenu ni zadostila, je njeno ravnanje neutemeljeno (oziroma nepošteno, kot določa 841. čl. OZ), za takšen primer pa je v skladu s posredniško pogodbo dolžna plačati dogovorjeni del provizije.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je med pravdnima strankama sklenjena ustna posredniška pogodba. Da ta velja, kljub določbi 13. čl. ZNPosr, ki določa pisnost pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo z dejstvom, da je bil posredniški posel realiziran v celoti ter z namenom, ki ga je zakonodajalec želel doseči v ZNPosr s predpisano obličnostjo pogodbe.