656. člen OZ

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je v primeru gradbene pogodbe, sklenjene v postopku javnega naročanja, in iz katere izhaja, da je pogodbena cena določena na podlagi ponudbe izvajalca (in s tem glede na cene kalkulativnih elementov, kot so veljale v času predložitve ponudbe), za pričetek teka obdobja zakonske valorizacije po 656. členu OZ potrebno upoštevati datum predložitve ponudbe ali datum sklenitve pogodbe?

Izkazano dolžnikovo objektivno slabo finančno stanje in s tem objektivno slabe možnosti za uveljavitev terjatve še ne izkazujejo subjektivne nevarnosti, ki je glede na drugi odstavek 270. člena ZIZ pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.

Ne glede na to, da ni bila izrecno dogovorjena klavzula "ključ v roke", pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje (10. točka obrazložitve sodbe), da fiksnost cene v konkretnem primeru pomeni to, da za izvedbo pogodbeno dogovorjene izdelave fasade podjemnik ne sme zahtevati večjega plačila, tudi če je v posel vložil več dela oz. je imel večje stroške, kot je pričakoval. Sodišče prve stopnje pri tem ni zavrnilo možnosti, da bi podjemnik dobil (posebej) plačana dodatna dela, a je pravilno poudarilo, da bi to lahko veljalo zgolj za "nova" dodatna dela, torej takšna, ki ne sodijo v pogodbeno dogovorjen obseg del.

Določba 656. člena OZ ob dogovorjeni fiksni ceni omogoča spremembo cene, če so se cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja. Kot element, na podlagi katerega je bila določena cena (za katero je bilo dogovorjeno, da se ne bo spremenila), je smiselno mogoče upoštevati tudi davčno obveznost izvajalca. Merilo, ali je podjemnik svojo obveznost izpolnil pravilno, je lastnost končnega rezultata - te lastnosti pa morajo ustrezati ne le pravilom stroke, ampak tudi pogodbeno dogovorjenim lastnostim. Sankcije, ki jih potrošniku v primeru stvarne napake nudi prvi odstavek 37.c člena ZVPot, so predvidene alternativno, v vsakem primeru (torej tudi, če se ni odločil za odprave napake oz. zamenjavo stvari ampak za znižanje plačila v sorazmerju z napako) pa ima pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode (drugi odstavek 37.c člen ZVPot).

Vprašanje vrste sporne pogodbe ne vpliva na presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Upoštevaje temeljno pravilo, da specialni predpis derogira splošnega samo v delu, v katerem določeno vprašanje ureja drugače, je treba dopustnost odpovedi sklicevanja na določeno spremenjeno okoliščino (ki jo 637. člen ZOR ne ureja), presojati po splošnih pravilih 133. in 136. člena ZOR. Zato se je načelno sicer mogoče strinjati s tem, da bi uvedba (novega) DDV lahko predstavljala tak ukrep ekonomske politike, ki bi omogočal stranki sklicevanje na spremenjene okoliščine oziroma da bi zaradi povišanja cen posledično bil utemeljen zahtevek na podlagi 637. člena ZOR. Vendar pa je v predmetnem sporu ključna ugotovitev pritožbenega sodišča, da sta pravdni stranki spremenjeni sistem obdavčevanja pričakovali in se s tretjim odstavkom 2. člena Pogodbe smiselno vnaprej odpovedali sklicevanju na spremenjene okoliščine v zvezi s povečanjem davščin na dogovorjeno fiksno ceno.