655. člen OZ

Izkazano dolžnikovo objektivno slabo finančno stanje in s tem objektivno slabe možnosti za uveljavitev terjatve še ne izkazujejo subjektivne nevarnosti, ki je glede na drugi odstavek 270. člena ZIZ pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.

S pogodbeno dogovorjeno klavzulo „ključ v roke“ se izvajalec zavezuje, da bo izvedel vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega objekta (prvi odstavek 659. člena OZ). Na izvajalca je prevaljeno tveganje, da bo moral nositi breme vseh nepredvidenih in presežnih del, razen vpliva manjkajočih del. Stroški nepredvidenih in manjkajočih del so namreč vključeni v pogodbeno dogovorjeno ceno (drugi odstavek 659. člena OZ). Izvajalec lahko zahteva zvišanje pogodbeno dogovorjene cene le v posledici zvišanja cen za elemente, na podlagi katerih je bila določena in še to le pod pogoji, ki jih določa 655. člen OZ. Tožeča stranka na teh predpostavkah zvišanja cene ni utemeljevala.

Konkretni ugovori tožene stranke na tožnikove pavšalne navedbe so terjali substancirane trditve glede vseh odločilnih dejstev, torej o vzrokih za nujnost del, opredeljenih po količini in ceni, obstoj katerih bi nato sodišče preizkusilo v dokaznem postopku.

Cena sicer ni bila določena na ključ, vendar pa v pogodbi tudi ni določila, da se bo cena obračunavala po opravljenih količinah in delu. Kdaj in v katerih primerih je mogoče zahtevati spremembo cene pri gradbeni pogodbi, določa 655. člen OZ, tožeča stranka pa nobene od takšnih okoliščin ni zatrjevala. Tudi ni trdila, da je v posel vložila več dela in da je izvršitev posla terjala večje stroške, kot je ob sklenitvi pogodbe pričakovala. Sklicevala se je le na to, da tožena stranka računu ni ugovarjala, s čimer pa ne more uspeti, saj nezavrnitev fakture ne pomeni pripoznave terjatve. Tudi kršitev pogodbe s strani tožene stranke ne upravičuje zvišanja dogovorjene cene za opravljeno delo (pač pa bi tožeča stranka v posledici kršitve lahko uveljavljala le povrnitev morebitne škode).

Upoštevaje temeljno pravilo, da specialni predpis derogira splošnega samo v delu, v katerem določeno vprašanje ureja drugače, je treba dopustnost odpovedi sklicevanja na določeno spremenjeno okoliščino (ki jo 637. člen ZOR ne ureja), presojati po splošnih pravilih 133. in 136. člena ZOR. Zato se je načelno sicer mogoče strinjati s tem, da bi uvedba (novega) DDV lahko predstavljala tak ukrep ekonomske politike, ki bi omogočal stranki sklicevanje na spremenjene okoliščine oziroma da bi zaradi povišanja cen posledično bil utemeljen zahtevek na podlagi 637. člena ZOR. Vendar pa je v predmetnem sporu ključna ugotovitev pritožbenega sodišča, da sta pravdni stranki spremenjeni sistem obdavčevanja pričakovali in se s tretjim odstavkom 2. člena Pogodbe smiselno vnaprej odpovedali sklicevanju na spremenjene okoliščine v zvezi s povečanjem davščin na dogovorjeno fiksno ceno.

Zaradi pravilne uporabe materialnega prava glede teka zakonskih zamudnih obresti je pred odločitvijo o poplačilu upnikov iz kupnine za prodani nepremičnini pomembno ugotoviti, kolikšen del kapitalizirane glavnice v posamezni zadevi pomenijo zamudne obresti, ter ali so le-te skupaj z obrestmi po sklepu o izvršbi do začetka veljave OZ-A že dosegle glavnico. Tudi kadar se zapadle, pa neplačane obresti pripišejo h glavnici, še vedno predstavljajo obresti kot stransko terjatev. Sodišče na razdelitvenem naroku ne more imeti le pasivne vloge, temveč si mora prizadevati, da se raziščejo in ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za materialnopravno pravilno in čimprejšnjo odločitev o poplačilu upnikov.