64. člen OZ

Pravica do izjave, ki vključuje pravico do sodelovanja v postopku in do kontradiktornosti, je temeljna pravica stranke v pravdnem postopku. Toženki je bila zagotovljena s pravilnim vročanjem vseh sodnih pisanj in vabil ter z upoštevanjem določb ZPP o poteku glavne obravnave (281. in 282. člen), ki jo je ob izpolnjenem pogoju pravilne vročitve mogoče opraviti v odsotnosti stranke. Stranke, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje, namreč ni mogoče prisiliti k izpovedbi (262. člen ZPP). Posledica nesodelovanja stranke na naroku pa je tudi v tem, da se ne more sklicevati na kršitev pravice do izjave zaradi opustitve njenega zaslišanja.

Ara tako dokazuje, da je pogodba sklenjena, predstavlja inštrument utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti in predstavlja delno izpolnitev pogodbene obveznosti. Tretji odstavek 64. člena OZ določa, da v kolikor ni dogovorjeno drugače ne more stranka, ki je dala aro odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro. Na podlagi slednjega je mogoče zaključiti, da je izbira sankcije, torej ali vrnitev dvojne are bodisi povrnitev škode na stranki, ki ni odgovorna za neizpolnitev pogodbe.

Spremembe oziroma spremenjene okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke oziroma zaradi katerih se ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi jo bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti v veljavi (112. člen OZ), morajo že po sami naravi vplivati na bistvene sestavine pogodbenega dogovora. Ker pri plačanem znesku ni šlo za najemnino, tožeča stranka njegovega znižanja ne more doseči na podlagi odgovornosti najemodajalca za napake na predmetu najema (592 - 599. člen OZ), kot tudi ne na podlagi instituta znižanja najemnine zaradi delnega uničenja predmeta najema (617. člena OZ). Besedilo 617. člena OZ ne ureja primerov, ko bi stvar zaradi (delnega) uničenja ali poškodovanja postala neuporabna za konkretnega najemnika, pač pa se nanaša samo na morebitno objektivno zmanjšano uporabnost predmeta najema.

Zaradi odstopa od pogodbe so nastopili učinki razvezane pogodbe, med drugim plačilo obresti od dneva, ko je stranka prejela delno plačilo v denarju (peti odstavek 111. člena OZ). Dogovor o ari nima značilnosti samostojnega pravnega posla, ker je veljavnost (in pravno učinkovanje) dogovora o ari odvisna od veljavnosti pogodbe, v znamenje sklenitve katere je bila ara izročena in gre tako za akcesorni pravni posel. Če je pogodba razvezana (čeprav je razveza posledica kršitve pogodbene obveznosti, za katero odgovarja ena pogodbena stranka), odpade pravni temelj za plačilo are. Zato mora pogodbena stranka, ki je aro prejela, denarni znesek, ki ga je prejela kot aro, vrniti, razen če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro dala. Plačilo dvojne are oziroma vrnitev are je torej bistveno, katera pogodbena stranka je odgovorna za to, da do izpolnitve pogodbe ni prišlo.

Predlog se zavrne.

Šlo je torej za dogovor med pravdnima strankama, da polog (ara) za nakup vozila, šteje tudi kot varščina po sklenjeni najemni pogodbi od 6.4.2018 do 6.8.2018. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

Izjava tožeče stranke v dopisu z dne 24. 5. 2019 ni bila skladna s predkupno ponudbo, kar pomeni, da z omenjenim dopisom ni sprejela predkupne ponudbe in posledično predkupne pravice ni uveljavila. Ker je bila prav tožeča stranka tista, ki je trdila, da predkupne ponudbe z omenjenim dopisom ni sprejela, je torej vedela, da zanjo po podaji izjave v dopisu z dne 24. 5. 2019 ni nastopila nobena obveznost in posledično za dejstvo, da za njeno plačilo 550.000,00 EUR ni nobene podlage oziroma da je plačala nekaj, za kar je vedela, da niti ne dolguje. To pa izvedeno plačilo umešča v zakonski dejanski stan 191. člena OZ ‒ kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan.

Predkupna pravica ni pravica do odkupa, ampak pravica, da predkupni upravičenec v določeni situaciji vstopi na mesto znanega kupca. Predkupnega upravičenca je bilo zato o prodaji mogoče obvestiti šele, ko je bil znan potencialni kupec in pogoji, pod katerimi sta mu bila prodajalca stvar pripravljena prodati. Predkupni upravičenec je tisti, ki mora ob ustrezni skrbnosti, poskrbeti, da bo predkupno pravico uveljavil pravočasno in na pravilen način.

Da bi imel dogovor o ari pravne učinke, mora biti poleg splošnih predpostavk, ki veljajo za vse pravne posle, izpolnjena dodatna predpostavka - izročitev denarnega zneska, ki je predmet are. Druga pomembna značilnost dogovora o ari je njegova akcesorna narava. Njegova veljavnost je odvisna od veljavnosti pogodbe, v znamenje sklenitve katere je bila ara izročena. Če glavna pogodba ni veljavno sklenjena, tudi dogovor o ari nima pravnega učinka, znesek, ki je bil plačan kot ara, pa ima značilnost izpolnitve brez pravnega temelja. Jezikovna razlaga je praviloma temeljni razlagalni argument, dopolnjujejo jo pa tudi druge razlage, predvsem teleološka in sistemska razlaga, katerih cilj je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu besedila kot celote. Vendar pa že v osnovi jezikovna razlaga določa besedni pomen pravnega besedila in hkrati mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti. Tako je potrebno pri razlagi pomena besed še vedno ostati znotraj meja in pomenskega okvira določenega pomena besed. Dogovor o ari mora biti jasen in nedvoumen. Samo na podlagi okoliščine, da je ena stranka drugi ob sklenitvi pogodbe plačala določen denarni znesek (še zlasti, če je njena obve

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določilo razpisa Eko Sklada, ki dodelitev spodbude pogojuje s tem, da ob oddaji vloge „vozilo ni bilo kupljeno“, obenem pa določa še, da je „nova naložba nakup vozila, katerega prva registracija po proizvodnji bo opravljena v Republiki Sloveniji po oddaji vloge na javni poziv“, potrebno razlagati tako, da ob oddaji vloge nakup vozila ne sme biti dokončan, v smislu, da ne sme biti preneseno lastništvo na kupca in opravljena registracija vozila na njegovo ime.

Dogovor o ari ima značilnosti realnega kontrakta, nima pa značilnosti samostojnega pravnega posla, temveč je veljavnost (in pravno učinkovanje) dogovora o ari odvisna od veljavnosti pogodbe, v znamenje sklenitve katere je bila ara izročena.

Začetek stečajnega postopka praviloma ne zoži uporabe relevantnih pravil glede veljavnosti in učinkovanja dvostransko neizpolnjenih pogodb, ki izvirajo iz splošnih pravil obligacijskega prava. To pa v konkretnem primeru (ko ZFPPIPP tudi sicer ne vsebuje drugih določb o predpogodbi) pomeni, da bi sodišče moralo pravno razmerje med pravdnima strankama presojati tudi z vidika splošnih določb OZ o predpogodbi.

Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo, da je sicer bila pogodba sestavljena kot taka, da je rok izpolnitev bistvena sestavina pogodbe. V tem primeru pa je tožena stranka sama ravnala v skladu z določbo 105. člena OZ, ko je tožeči stranki dala dodaten rok za izpolnitev obveznosti. Bila pa je upravičena do odstopa od pogodbe v skladu s tretjim odstavkom 105. člena OZ, saj dolžnik svoje obveznosti plačila drugega obroka kupnine ni izpolnil niti v dodatnem roku. Ne glede na samo določilo o fiksnosti pogodbe in ravnanju tožene stranke z dodatnim rokom za izpolnitev tožnice pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je imela tožena stranka drugo(e) pravno podlago(e) za odstop od pogodbe. Dejansko stanje (ki ga je glede težav s pridobivanje gradbenega dovoljenja in sredstev za kupnino navajala tudi pritožnica sama), je takšno, da je imela tožeča stranka težave s pridobivanjem denarnih sredstev za kupnino in da je bil odstop od pogodbe tožene stranke upravičen tudi v skladu s 106. členom OZ, ki določa, da upnik lahko odstopi od pogodbe, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da obveznosti ne bo izpolnil niti v dodatnem roku in v skladu s 107. členom OZ, če je pred iztekom

Med pravdnima strankama ni sporno, da tožena stranka v šestih mesecih od sklenitve predpogodbe ni izposlovala spremembe namembnosti zemljišč, ki so bila predmet predpogodbe, da torej ni izvršila svoje obveznosti iz predpogodbe. Ni pravno upoštevna pritožbena trditev, da tožena stranka na potek postopka za spremembo namembnosti zemljišča ni imela namena, ker se je s predpogodbo to izrecno zavezala urediti. Dejstvo, da tožena stranka ni dovolila ustanovitve zastavne pravice na svojih nepremičninah za zavarovanje kredita, ki bi ga prejela tožeča stranka za nakup teh nepremičnin, ne more biti razlog za nesklenitev glavne pogodbe na strani tožene stranke in s tem njena krivda za nesklenitev glavne pogodbe. V predpogodbi se namreč tožena stranka ni zavezala, da bo dovolila takšno zavarovanje in s tem omogočila tožeči stranki plačilo kupnine. Po presoji pritožbenega sodišča so tako razlogi za nesklenitev glavne pogodbe na strani obeh pogodbenih strank, oziroma pravdnih strank, tožena stranka ni izpolnila zaveze glede spremembe namembnosti ene od treh parcel, tožeča stranka pa ni pridobila sredstev za plačilo kupnine v roku, v katerem bi lahko zahtevala sklenitev glavn

Besedna zveza „first deposit“, prvi depozit oziroma prvi polog v Prodajni pogodbi, ob presoji vseh okoliščin primera, nima pravnega pomena are v smislu 64. do 66. člena OZ. To pomeni, da ga je dolžna tožena stranka v primeru razveze pogodbe tožeči stranki vrniti (drugi odstavek 111. člena OZ). V dvomu je namreč treba šteti, da ima tako plačilo samo značilnost delne izpolnitve, in ne osrednje funkcije are – instrumenta utrditve pogodbenih obveznosti.

Dogovor o ari je realni kontrakt. Navedeno izhaja iz določbe prvega odstavka 64. člena OZ, ki določa, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega. Vendar pa to ne pomeni, da je pogodba veljavno sklenjena le, če je ara plačana z izročitvijo denarnega zneska. Pomeni le, da zgolj obljuba, da bo ara dana, ne zadošča. Obveznost plačila are mora biti dejansko izpolnjena. Dejstvo, da je bila ara poravnana s kompenzacijo, ne vpliva na veljavnost prodajnih pogodb.

Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko.

Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupni namen pogodbenikov in določilo razumeti v skladu z načeli obligacijskega prava v OZ. Skupnega namena pogodbenikov pa z izvedencem angleške pravne terminologije ni mogoče dokazovati. Ker gre za neprimerni dokaz, je sodišče prve stopnje imenovanje tega izvedenca utemeljeno zavrnilo.

Ker prodajna pogodba ni bila veljavno sklenjena, dogovor o ari ni veljaven.

Tožnik v obravnavani zadevi utemeljuje tožbeni zahtevek z drugimi dejstvi, kot v predhodni zadevi, čeprav oba zahtevka izhajata iz istega pogodbenega razmerja med pravdnima strankama.