591. člen OZ
Spremembe na zakupljeni stvari
(1)Med trajanjem zakupa zakupodajalec brez privolitve zakupnika ne sme delati sprememb na stvari, ki jo je dal v zakup, če bi to oviralo njeno rabo.
(2)Če se s spremembami na stvari v določeni meri zmanjša zakupnikova raba, se v ustreznem sorazmerju zmanjša tudi zakupnina.
- VSL Sodba I Cpg 66/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Sodišče prve stopnje je dejstvo obstoja Pogodbe o uporabi infrastrukture, po kateri je tožena stranka tožeči stranki do februarja 2010 plačevala uporabnino v višini 203,88 EUR, štelo za dokazano. Na podlagi tega dejstva ter upoštevaje, da Pogodba o uporabi infrastrukture ni bila veljavno odpovedana, bi zato sodišče prve stopnje moralo odločati o obveznosti plačila tožene stranke tudi na podlagi te Pogodbe. Sodišče prve stopnje je sicer nakazalo, da bi to storilo, v kolikor bi tožeča stranka podala pravno relevantne trditve za utemeljenost tožbenega zahtevka na pogodbeni podlagi. Vendar je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožena stranka sama priznala, da je Pogodba o uporabi infrastrukture še vedno veljavna, da je bila višina uporabnine določena na 203,88 EUR na mesec, kot tudi, da od februarja 2010 le-te tožeči stranki ni več plačevala. Ta dejstva pa so za presojo zahtevka na pogodbeni podlagi zadostna in bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati, pa četudi je nekatera od njih zatrjevala tožena stranka in ne glede na to, da ji gredo ta zatrjevana dejstva v škodo; do kršitve razpravnega načela bi šlo le v primeru, če bi sodišče upoštevalo dejstva, ki jih nobena od stra
- VSL Sodba II Cp 2252/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Načelo prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ) ni neposredno uporabno, ampak se ga uporablja ob izpolnitvi predpostavk, ki jih določa OZ v 131. do 189. členu. Ta prepoved ima zato kot temeljno načelo pomen vrednostnega merila, ki terja, da ravnamo sorazmerno in s pravo mero, usmerja pa tudi vsebinsko opredeljevanje ene izmed predpostavk splošnega civilnega delikta, to je nedopustnosti ravnanja. V zvezi s tem se v sodni praksi poudarja, da za nedopustnost zato zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano, vrednostno merilo, ali je določeno ravnanje protipravno, pa je predvidljivost negativne posledice. Vendar pa to ne pomeni, da za odškodninsko odgovornost zadostuje že vsaka povzročitev škode, ki je predvidljiva. Veliko je tako primerov, pri katerih je škoda sicer predvidljiva, a po splošnem prepričanju ne pomenijo nedovoljene povzročitve škode. S predvidljivostjo nastanka škode je zato protipravnost zgolj indicirana, je pa izključena, če obstoji pravna podlaga, ki tako ravnanje opravičuje.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 31. 5. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cpg 66/2019Višje sodišče v Ljubljani · 31. 5. 2021
Sodišče prve stopnje je dejstvo obstoja Pogodbe o uporabi infrastrukture, po kateri je tožena stranka tožeči stranki do februarja 2010 plačevala uporabnino v višini 203,88 EUR, štelo za dokazano. Na podlagi tega dejstva ter upoštevaje, da Pogodba o uporabi infrastrukture ni bila veljavno odpovedana, bi zato sodišče prve stopnje moralo odločati o obveznosti plačila tožene stranke tudi na podlagi te Pogodbe. Sodišče prve stopnje je sicer nakazalo, da bi to storilo, v kolikor bi tožeča stranka podala pravno relevantne trditve za utemeljenost tožbenega zahtevka na pogodbeni podlagi. Vendar je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožena stranka sama priznala, da je Pogodba o uporabi infrastrukture še vedno veljavna, da je bila višina uporabnine določena na 203,88 EUR na mesec, kot tudi, da od februarja 2010 le-te tožeči stranki ni več plačevala. Ta dejstva pa so za presojo zahtevka na pogodbeni podlagi zadostna in bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati, pa četudi je nekatera od njih zatrjevala tožena stranka in ne glede na to, da ji gredo ta zatrjevana dejstva v škodo; do kršitve razpravnega načela bi šlo le v primeru, če bi sodišče upoštevalo dejstva, ki jih nobena od stra
- VSL Sodba II Cp 2252/2018Višje sodišče v Ljubljani · 3. 4. 2019
Načelo prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ) ni neposredno uporabno, ampak se ga uporablja ob izpolnitvi predpostavk, ki jih določa OZ v 131. do 189. členu. Ta prepoved ima zato kot temeljno načelo pomen vrednostnega merila, ki terja, da ravnamo sorazmerno in s pravo mero, usmerja pa tudi vsebinsko opredeljevanje ene izmed predpostavk splošnega civilnega delikta, to je nedopustnosti ravnanja. V zvezi s tem se v sodni praksi poudarja, da za nedopustnost zato zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano, vrednostno merilo, ali je določeno ravnanje protipravno, pa je predvidljivost negativne posledice. Vendar pa to ne pomeni, da za odškodninsko odgovornost zadostuje že vsaka povzročitev škode, ki je predvidljiva. Veliko je tako primerov, pri katerih je škoda sicer predvidljiva, a po splošnem prepričanju ne pomenijo nedovoljene povzročitve škode. S predvidljivostjo nastanka škode je zato protipravnost zgolj indicirana, je pa izključena, če obstoji pravna podlaga, ki tako ravnanje opravičuje.