iuris
§ zakonObligacijski zakonik · OZ · velja od 1. 1. 2002

566. člen OZ

Stvarno breme

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 11. 2017Vse odločbe ↓
  • VSL Sodba in sklep II Cp 1222/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017

    Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe. V dani situaciji bi lahko tožnica z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 uveljavljala neveljavnost toženčeve vknjižbe in obenem zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

  • VSL sklep II Cp 795/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015

    Za preužitkarja je bistveno, da si z odsvojitvijo svojega premoženja v bodoče zagotovi socialno varnost in preživljanje oz. zagotovi dosmrtno preživljanje v enaki kvaliteti kot pred sklenitvijo pogodbe. Ni pa bistvena za preužitkarja osebna izpolnitev s strani prevzemnika, ki se kaže v njegovih realnih dejanjih. Povedano velja, če ni bila s pogodbo izrecno dogovorjena osebna izpolnitev.

  • VSL sodba I Cp 1757/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2012

    Aleatorna narava pogodbe o preužitku zaradi subjektivnega pomena, ki ga ima pogodba o preužitku za preužitkarja (tj. da si zagotovi preživljanje oziroma socialno varnost) po ustaljeni sodni praksi izključuje obračunavanje pogodbenih dajatev oziroma uporabo pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 14. 10. 2016

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 11. 2017
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • VSL Sodba in sklep II Cp 1222/2017
    Višje sodišče v Ljubljani · 15. 11. 2017

    Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe. V dani situaciji bi lahko tožnica z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 uveljavljala neveljavnost toženčeve vknjižbe in obenem zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

  • VSL sklep II Cp 795/2015
    Višje sodišče v Ljubljani · 26. 8. 2015

    Za preužitkarja je bistveno, da si z odsvojitvijo svojega premoženja v bodoče zagotovi socialno varnost in preživljanje oz. zagotovi dosmrtno preživljanje v enaki kvaliteti kot pred sklenitvijo pogodbe. Ni pa bistvena za preužitkarja osebna izpolnitev s strani prevzemnika, ki se kaže v njegovih realnih dejanjih. Povedano velja, če ni bila s pogodbo izrecno dogovorjena osebna izpolnitev.

  • VSL sodba I Cp 1757/2011
    Višje sodišče v Ljubljani · 4. 1. 2012

    Aleatorna narava pogodbe o preužitku zaradi subjektivnega pomena, ki ga ima pogodba o preužitku za preužitkarja (tj. da si zagotovi preživljanje oziroma socialno varnost) po ustaljeni sodni praksi izključuje obračunavanje pogodbenih dajatev oziroma uporabo pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev.

  • UPRS sodba I U 506/2011
    Upravno sodišče RS · 14. 4. 2011

    Če iz dednega dogovora, ki sta ga sklenila C.C. in A.A., izhaja preživninska obveznost, potem je ta obveznost po smrti C.C. prešla tudi na dediče po njem. Iz pravice do brezplačnega, ogrevanega stanovanja v točno določeni stanovanjski hiši ne izhaja drugačna obveznost od te, ki je dogovorjena. To pomeni, da ji ni mogoče pripisati pomena obveznosti preživljanja. Tudi iz pravice užitka njive ne izhaja preživninska obveznost. Denarna obveznost je dogovorjena za določen čas in ne do smrti upravičenca. Samo dejstvo, da gre za obveznosti, ki imajo premoženjsko vrednost, pa še ne pomeni, da gre za preživninsko obveznost. Če za preživninsko obveznost ni šlo ob sklenitvi dednega dogovora, mu take pravne narave ni mogoče pripisati zaradi kasnejše uveljavitve Uredbe oziroma zaradi odločitve upravičenca za storitve institucionalnega varstva.

  • VSRS Sodba II Ips 811/2008
    Vrhovno sodišče RS · 8. 1. 2009

    Nižji sodišči sta pogodbo pravilno kvalificirali, saj ima vse značilnosti pogodbe o preužitku. Obveznost pokojnega J. S. kot preužitkarja je bila prenos vsega premoženja v času sklenitve pogodbe na prevzemnico, obveznost N. R. kot prevzemnice pa je bilo opravljanje periodičnih dajatev oziroma storitev za preužitkarja do njegove smrti.