iuris
§ zakonObligacijski zakonik · OZ · velja od 1. 1. 2002

560. člen OZ

Odgovornost za dolgove

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 21. 5. 2025Vse odločbe ↓
  • VSRS Sklep II DoR 132/2025Vrhovno sodišče RS · 2025

    Revizija prve toženke se dopusti glede vprašanja: Ali je oseba, ki je kot preživljalec prejela premoženje (nepremičnino) na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pasivno stvarno legitimirana v postopku tožbenega zahtevka za vlaganja v to premoženje (nepremičnino), katerega lastnik je bil v času vlaganj preživljanec?

  • VSC Sodba Cp 161/2023Višje sodišče v Celju · 2023

    Praviloma z izbrisno tožbo, s katero je svoje pravno varstvo v tem postopku zahtevala tožnica, res ni moč uveljavljati neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice, ki je bila dosežena in izvedena v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodne odločbe (sklep o dedovanju v konkretnem primeru), če ta ni razveljavljena ali spremenjena. Vendar je to mogoče, če tožnica, kot v konkretnem primeru, ni imela možnosti sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana kasneje pravnomočna odločba, ki tožnice tudi ne veže (člen 220 Zakona o dedovanju). Izbrisna tožba v obravnavanem primeru nudi pravno varstvo nevknjiženemu imetniku pravice, na način, ki ga določa člen 243/1 Zakona o zemljiški knjigi v prvi točki, in sicer, da sodišče ugotovi neveljavnost takšne vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (z izbrisom lastninske pravice, vknjižene v korist pridobitelja - toženke, in nato znova z vpisom lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika).

  • VSL sodba I Cp 638/2006Višje sodišče v Ljubljani · 2006

    Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplačna pogodba, le da je izročitev premoženja odložena do smrti preživljanca. Takšna pogodba vsebuje tudi elemente aleatornosti, saj ob sklenitvi stranka ne ve, ali bo za svojo izpolnitev prejela ustrezno protivrednost. V zvezi z vprašanjem morebitne neodplačnosti pogodbe je potrebno izhajati iz poslovnega namena strank ob sklenitvi pogodbe in ne iz dejanskega stanja ob smrti preživljanca.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 14. 10. 2016

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 5. 2025
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSRS Sklep II DoR 132/2025
    Vrhovno sodišče RS · 21. 5. 2025

    Revizija prve toženke se dopusti glede vprašanja: Ali je oseba, ki je kot preživljalec prejela premoženje (nepremičnino) na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pasivno stvarno legitimirana v postopku tožbenega zahtevka za vlaganja v to premoženje (nepremičnino), katerega lastnik je bil v času vlaganj preživljanec?

  • VSC Sodba Cp 161/2023
    Višje sodišče v Celju · 24. 8. 2023

    Praviloma z izbrisno tožbo, s katero je svoje pravno varstvo v tem postopku zahtevala tožnica, res ni moč uveljavljati neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice, ki je bila dosežena in izvedena v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodne odločbe (sklep o dedovanju v konkretnem primeru), če ta ni razveljavljena ali spremenjena. Vendar je to mogoče, če tožnica, kot v konkretnem primeru, ni imela možnosti sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana kasneje pravnomočna odločba, ki tožnice tudi ne veže (člen 220 Zakona o dedovanju). Izbrisna tožba v obravnavanem primeru nudi pravno varstvo nevknjiženemu imetniku pravice, na način, ki ga določa člen 243/1 Zakona o zemljiški knjigi v prvi točki, in sicer, da sodišče ugotovi neveljavnost takšne vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (z izbrisom lastninske pravice, vknjižene v korist pridobitelja - toženke, in nato znova z vpisom lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika).

  • VSL sodba I Cp 638/2006
    Višje sodišče v Ljubljani · 22. 11. 2006

    Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplačna pogodba, le da je izročitev premoženja odložena do smrti preživljanca. Takšna pogodba vsebuje tudi elemente aleatornosti, saj ob sklenitvi stranka ne ve, ali bo za svojo izpolnitev prejela ustrezno protivrednost. V zvezi z vprašanjem morebitne neodplačnosti pogodbe je potrebno izhajati iz poslovnega namena strank ob sklenitvi pogodbe in ne iz dejanskega stanja ob smrti preživljanca.