iuris
§ zakonObligacijski zakonik · OZ · velja od 1. 1. 2002

48. člen OZ

Posredna izjava

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · 1 ključna · zadnja 20. 11. 2020Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba II Ips 46/2020Vrhovno sodišče RS · 2020

    Vrhovno sodišče je presojalo, ali je določitev plačila DDV bistvena sestavina pogodbe. Presodilo je, da je v tej zadevi odgovor pritrdilen, saj je prodajalec s takšno pogodbeno klavzulo uresničeval pravico do odbitka. Dogovor o izbiri davčnega režima po 45. členu ZDDV-1 je tako sestavni del kavze pogodbe. Ker kupec na izbiro davčnega režima ni pristal, marveč je bil pripravljen plačati tisto, kar mu bo naložila FURS, do soglasja volj o bistvenih sestavinah pogodbe ni prišlo.

  • VDSS sodba Pdp 1139/2015Višje delovno in socialno sodišče · 2016

    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnika pri podpisu sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni spravila v zmoto oziroma ga prevarala. V ugotovljenih dejstvih namreč ni podlage za sklepanje, da je tožnik upravičeno mislil, da podpisuje vročitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa, da sklepa sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.

  • VSRS Sodba VIII Ips 37/2014Vrhovno sodišče RS · 2014

    Kadar je zapisano pogodbeno določilo sporno, ker naj bi bilo pomotoma zapisano tako, kot je, naj pa ne bi izražalo prave volje pogodbenih strank, je potrebna razlaga zapisanega določila. Pri pisanju pogodbe o zaposlitvi je prišlo do pomote v zapisu datuma, do katerega traja delovno razmerje. V pogodbi zapisan datum ne odraža prave volje strank.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 14. 10. 2016

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 11. 2020
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
Ključne odločbe — označene kot pomembne v zbirki sodnapraksa.si
VSRS Sodba II Ips 46/2020Vrhovno sodišče RS, Civilni oddelek · 20. 11. 2020ključna

Vrhovno sodišče je presojalo, ali je določitev plačila DDV bistvena sestavina pogodbe. Presodilo je, da je v tej zadevi odgovor pritrdilen, saj je prodajalec s takšno pogodbeno klavzulo uresničeval pravico do odbitka. Dogovor o izbiri davčnega režima po 45. členu ZDDV-1 je tako sestavni del kavze pogodbe. Ker kupec na izbiro davčnega režima ni pristal, marveč je bil pripravljen plačati tisto, kar mu bo naložila FURS, do soglasja volj o bistvenih sestavinah pogodbe ni prišlo.

Vse odločbe
  • VDSS sodba Pdp 1139/2015
    Višje delovno in socialno sodišče · 14. 4. 2016

    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnika pri podpisu sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni spravila v zmoto oziroma ga prevarala. V ugotovljenih dejstvih namreč ni podlage za sklepanje, da je tožnik upravičeno mislil, da podpisuje vročitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa, da sklepa sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.

  • VSRS Sodba VIII Ips 37/2014
    Vrhovno sodišče RS · 16. 6. 2014

    Kadar je zapisano pogodbeno določilo sporno, ker naj bi bilo pomotoma zapisano tako, kot je, naj pa ne bi izražalo prave volje pogodbenih strank, je potrebna razlaga zapisanega določila. Pri pisanju pogodbe o zaposlitvi je prišlo do pomote v zapisu datuma, do katerega traja delovno razmerje. V pogodbi zapisan datum ne odraža prave volje strank.

  • VDSS VDS sklep Pdp 786/2003
    Višje delovno in socialno sodišče · 17. 2. 2005

    V sodni praksi delovnih sodišč uveljavljeno pravno stališče, da se delavec lahko pisno odpove premoženjskim pravicam iz delovnega razmerja, je bilo z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. Up 63/03 z dne 2.2.2005 (Ur.l. RS, št. 24/2005) spremenjeno. Delavec se ne more odpovedati pravicam, ki jih je zakonodajalec predpisal (plača, regres, odpravnina), saj bi bilo to v nasprotju z namenom in smislom zakonsko opredeljenih pravic. Čeprav je Ustavno sodišče RS to stališče sprejelo v zvezi z odpravnino po 36.f čl . ZDR, pa je to stališče mogoče razširiti na vse pravice, ki jih delavcu kot minimum zagotavlja delovnopravna zakonodaja.