203. člen OZ
Odnašanje dodatkov
Vsak poslovodja brez naročila ima pravico odnesti stvari, s katerimi je povečal tuje premoženje, za katere pa izdatkov ni dobil povrnjenih, če jih je mogoče ločiti, ne da bi se poškodovala stvar, kateri so bile dodane; tisti, v čigar posle se je vmešal, pa lahko obdrži te dodatke, če hoče in če mu povrne njihovo sedanjo vrednost, vendar največ do zneska dejanskih izdatkov.
- VSL Sodba I Cp 1929/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v času oprave spornega posla oziroma popravila strehe njeno stanje ni bilo takšno, da bi terjalo takojšnje popravilo in da to ni bilo tako nujno, da z njim ne bi bilo mogoče počakati še nekaj mesecev in v tem času ugotoviti potreben obseg del, njihove cene, zbrati ponudbe ter pridobiti ustrezno soglasje etažnih lastnikov, ki bi jih oprava del tudi finančno bremenila.
- VSK Sodba I Cpg 226/2018Višje sodišče v Kopru · 2019
Tožena stranka za povračilo teh stroškov ne more biti zavezana niti na nepogodbeni pravni podlagi, to je iz naslova obogatitve oziroma iz naslova poslovodstva brez naročila (členi od 190 do 205 Obligacijskega zakonika - OZ). Tožena stranka je omenjeno gozdno posest le upravljala po pogodbi s solastnico M. P., zato bi bila v konkretnem primeru lahko neupravičeno obogatena zgolj omenjena solastnica, saj so iztoževani stroški nastali zgolj za potrebe nepremičnine.
- VSRS Sodba II Ips 1080/2007Vrhovno sodišče RS · 2009
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 5. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cp 1929/2024Višje sodišče v Ljubljani · 23. 5. 2025
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v času oprave spornega posla oziroma popravila strehe njeno stanje ni bilo takšno, da bi terjalo takojšnje popravilo in da to ni bilo tako nujno, da z njim ne bi bilo mogoče počakati še nekaj mesecev in v tem času ugotoviti potreben obseg del, njihove cene, zbrati ponudbe ter pridobiti ustrezno soglasje etažnih lastnikov, ki bi jih oprava del tudi finančno bremenila.
- VSK Sodba I Cpg 226/2018Višje sodišče v Kopru · 16. 1. 2019
Tožena stranka za povračilo teh stroškov ne more biti zavezana niti na nepogodbeni pravni podlagi, to je iz naslova obogatitve oziroma iz naslova poslovodstva brez naročila (členi od 190 do 205 Obligacijskega zakonika - OZ). Tožena stranka je omenjeno gozdno posest le upravljala po pogodbi s solastnico M. P., zato bi bila v konkretnem primeru lahko neupravičeno obogatena zgolj omenjena solastnica, saj so iztoževani stroški nastali zgolj za potrebe nepremičnine.
- VSRS Sodba II Ips 1080/2007Vrhovno sodišče RS · 7. 5. 2009
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
- VSL sodba I Cpg 747/2004Višje sodišče v Ljubljani · 24. 11. 2005
Tudi če bi se izkazalo, da tožena stranka res ni zavrnila spornega računa tožeče stranke, njen molk ne bi mogel pripeljati do spremembe pogodbe. Do spremembe pogodbe lahko pride namreč na enak način kot do sklenitve pogodbe. Da molk naslovnika ne pomeni, da sprejema ponudbo, pa določa 1. odst. 30. čl. OZ. Zmotno je zato stališče pritožnice, da bi uporaba 2. odst. 203. Splošne uzance za blagovni promet za tožečo stranko pomenila ugodnejšo odločitev v obravnavanem gospodarskem sporu.