19. člen OZ

Oderuštvo je rezultat zavestnega, voljnega, namernega ravnanja; nesorazmerje med izpolnitvama ne nastane naključno, temveč kot posledica namena ene pogodbene stranke, da si na račun ranljivosti sopogodbenika pridobi nesorazmerno premoženjsko korist. Določba 119. člena OZ od pogodbenika ne zahteva, da raziskuje premoženjski položaj druge pogodbene stranke, preverja njene motive za sklenitev pogodbe in jo aktivno varuje pred njenimi (morebiti tudi nepremišljenimi) odločitvami, temveč mu prepoveduje zavestno izkoriščanje njene stiske ali ranljivosti.

Glede na določila ZFPPIPP je torej po presoji sodišča druge stopnje za učinkovanje odstopne izjave s posledico razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe bistveno, da je bila odstopna izjava sopogodbeniku dana v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka oziroma od dneva, ko upravitelj prejme obvestilo upnika iz četrtega odstavka 265. člena ZFPPIPP in da stečajni upravitelj v istem obdobju pridobi soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice. Stališču tožnice, da bi morala biti izkazana vročitev izjave sopogodbeniku znotraj trimesečnega roka, ni slediti. Po presoji sodišča druge stopnje zadošča, da je odstopna izjava dana v trimesečnem roku iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP, kar mora v primeru spora dokazati odstopnik od pogodbe.

Če je delodajalec pravna oseba, po prvem odstavku 20. člena ZDR-1 v njegovem imenu nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Ta določba izrecno določa možnost pisnega prenašanja pooblastila zakonitega zastopnika delodajalca, ki je pravna oseba, tako na posamezne zaposlene, kot tudi tretje osebe. Tako široko opredeljena zakonska možnost prenašanja pooblastila za zastopanje delodajalca pri urejanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja pa je podlaga tudi za sporni prenos pooblastila z direktorja na prokuristko.

Posebnost prokure je v tem, da ko je ta podeljena, obseg pooblastil prokurista določa zakon. Ker ga ta upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe (izjema sta le odtujitev in obremenitev nepremičnin), morebitne omejitve pooblastil pa proti tretjim osebam ne učinkujejo, je upravičen podati tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zgolj dejstvo, da je B. B. imela mešano prokuro, na obseg pooblastil, ki jih je imela, ne vpliva, temveč pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podala le skupaj z direktorjem, oziroma je zanjo potrebovala njegovo soglasje, pri čemer pa njegovo poimenovanje ni bistveno (pooblastilo, soglasje, dovoljenje, privolitev, itd.).

Posebnost prokure je v tem, da ko je ta podeljena, obseg pooblastil prokurista določa zakon. Ker ga ta upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe (izjema sta le odtujitev in obremenitev nepremičnin), morebitne omejitve pooblastil pa proti tretjim osebam ne učinkujejo, je upravičen podati tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zgolj dejstvo, da je A. A. imela mešano prokuro, na obseg pooblastil, ki jih je imela, ne vpliva, temveč pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podala le skupaj z direktorjem, oziroma je zanjo potrebovala njegovo soglasje, pri čemer pa njegovo poimenovanje ni bistveno (pooblastilo, soglasje, dovoljenje, privolitev, itd.).

Izjavo dolžnika o priznanju dolga je, skladno s sodno prakso, treba razlagati ozko, "le kot sporočilo dolžnikovega stališča upniku, da dolg obstaja, kar pa ne pomeni nujno tudi tega, da dolg v resnici obstaja, ali tega, da se je dolžnik odpovedal vsem možnim ugovorom iz temeljnega razmerja". Če bi navidezna pogodba oziroma pogodba, sklenjena brez potrebnega soglasja, po svoji vsebini in namenu nasprotovala tudi temeljnim moralnim načelom, bi bilo treba tudi pri obravnavanju kondikcijskih zahtevkov iz nenastalih pogodb opraviti preizkus utemeljenosti vrnitvenega zahtevka na podlagi drugega odstavka 87. člena OZ. Ko sta nepošteni obe stranki, ni nikakršnega razloga za zavrnitev kondikcijskega zahtevka na podlagi drugega odstavka 87. člena OZ.

Nastanek pravne subjektivitete krajevne skupnosti kot pravne osebe javnega prava določa ZLS (1. in 2. odstavek 19.c člena). S statutom občine se lahko pravno subjektiviteta prizna tudi ožji enoti npr. KS. Ker v konkretnem primeru Statut (7. člen in še zlasti 74. člen), kar pritožbeno ni izpodbijano, priznava pravno subjektiviteto tožeče stranke, ki je tudi lastnica nepremičnine (redni izpis iz zemljiške knjige A5), ničnost katere je predmet konkretnega tožbenega zahtevka, poleg tega pa je tudi stranka te pogodbe kot služnostdajalka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka sposobnost biti stranka tega postopka, t.j. sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti materialnega prava, saj lahko v skladu z 2. odstavkom 74. člena Statuta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, torej tudi sklepa pogodbe. V skladu s splošnim in pravnim razlogovanjem je vsako izjemo od pravila potrebno interpretirati ozko in restriktivno, saj bi drugačno, pre(široko) razlaganje izjem lahko pripeljalo do situacije, ko bi izjeme postale pravilo in bi pomenile izogib namenu normodajalca, ki je pravilo oblikoval. V skladu s pravilno razlago izjeme iz 9. člena

Če v angleškem pravu ni pravne podlage za posebno odobritev prodajne pogodbe, s katero bi izvršitelji oporoke odtujili nepremičnine zapustnika (preden bi te sploh bile predmet dedovanja s strani dedičev), potem tudi slovensko sodišče takšne posebne odobritve ni dolžno dati oziroma zanjo ne more biti pristojno. Tudi sicer v slovenski pravni ureditvi dedovanja ni določeno, da bi izvršitelj oporoke za svoja razpolaganja (v imenu zapustnika) potreboval posebno odobritev sodišča. Odobritev sodišča za razpolaganje s stvarmi iz zapuščine potrebuje upravitelj dediščine (kot pooblaščenec vseh dedičev, ki ga postavi sodišče - glej 145. člen ZD), vendar tudi on ne tedaj, ko ima soglasje vseh dedičev za razpolaganje, kar je tudi situacija v konkretnem primeru. Poleg tega bi bilo odobritev mogoče dati le za konkreten, že sklenjen pravni posel, torej za nazaj (naknadno) in ne za vnaprej (pred sklenitvijo pogodbe se dá dovoljenje).

Najemnik nima pravice oddati prostorov v podnajem brez dovoljenja najemodajalca. Tako je že odločilo VS RS (opr. št. II Ips 304/2015, r. št. 11). Navedeno pravilo (22. člen ZPSPP) velja le za poslovne prostore. Drugačno, in sicer nasprotno, je pravilo v OZ (prvi odstavek 605. člena OZ). Velja za najem v vseh ostalih primerih.

Ker toženka potrdila o obveznem zdravstvenem zavarovanju tožniku v času zdravljenja ni predložila, mora sama poravnati stroške zdravstvenih storitev. Po plačilu računa pa bo lahko uveljavljala povračilo stroškov pri domačem zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Skupščina d.o.o. zastopa d.o.o. pri sklenitvi pogodbe, s katero se določi odmena za vodenje poslov, ki ga opravlja poslovodja. Od postavitve pa je potrebno razlikovati sklenitev pogodbe, s katero se določi odmena za delo poslovodje. To je lahko pogodba o zaposlitvi, ni pa nujno. Pravni temelj za takšno pogodbo je v obveznostnem pravu. Odločilno je, da je ta pravni posel povsem različen od postavitve poslovodje. Poslovodna oseba, ki je praviloma zastopnik delodajalca, ne more nastopati v imenu delodajalca proti samemu sebi kot delavcu. V slovenskem pravu ni splošne ureditve, ki bi se nanašala na nasprotje koristi (kolizijo interesov) pri zastopanju.

Tožnik, ki je lastnik le 7 delnic, ni izkazal težko popravljive škode, saj niti na trditveni ravni ni izkazal, zakaj bi bila materialna izguba v višini razlike med ceno v prevzemni ponudbi in tisto, za katero v tožbi zatrjuje, da naj bi bila pravična cena (cca 4 EUR), zanj težko popravljiva. Namreč s sklicevanjem na ostale male delničarje, bilo naj bi jih 632, tožnik ne more uspeti v zvezi s standardom težko popravljive škode. Tožnik ni pooblaščenec ostalih delničarjev, niti ostali delničarji niso tožniki oziroma predlagatelji zahtevane začasne odredbe.

V konkretnem primeru je prišlo do preplačila plače tožencu za sporno obdobje zaradi tega, ker se je nepravilno upoštevalo določilo o odpravljanju nesorazmerja v osnovnih plačah. Napačno je bila izračunana skupna razlika za odpravo nesorazmerja ob upoštevanju 34. namesto pravilno 32. plačnega razreda, ki bi se moral upoštevati zaradi nižje stopnje izobrazbe tudi pri odpravi nesorazmerij v osnovni plači v skladu z določbo 49. č člena ZSPJS, kar je vplivalo na obračun in izplačila plače in povzročilo izplačilo previsoke plače toženi stranki. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za vračilo preveč izplačanih plač v spornem obdobju. Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, po katerem je javni uslužbenec upravičen do višje plače kot je zakonsko določena, je nično in zato nima

Ker ZGD-1 ne določa kaj drugega, kot je določeno v prvem odstavku 19. člena OZ, velja, da je soglasje skupščine k pogodbi, s katero se delniška družba zaveže prenesti najmanj 25 % premoženja družbe, lahko dano kot dovoljenje (pred sklenitvijo pogodbe) ali kot odobritev (po sklenitvi pogodbe). V prvem primeru začne pogodba učinkovati, ko stranki izjavita soglasje za sklenitev pogodbe in ko se izpolnijo druge (splošne) predpostavke za njeno veljavno sklenitev, v drugem primeru pa takrat, ko je soglasje dano.

Pogodba je nastala na podlagi tožničine izjave, da ponudbo sprejema. Učinek oblikovanja je nastopil že z enostransko izvršitvijo oblikovalnega upravičenja in ne šele z oblikovalno sodno odločbo. Tej pravovarstveni potrebi po svoji vsebini ustreza ugotovitvena tožba, ki se glasi na ugotovitev nastopa oblikovalnega učinka.

Tožba tudi sicer ni sklepčna. V kolikor tožeča stranka trdi, da Pogodba, ki ji jo je posredovala tožena stranka, predstavlja njeno ponudbo in v kolikor trdi, da je ponudbo sprejela, potem je pogodba sklenjena in tožeča stranka tožbenega zahtevka na njen podpis oziroma sklenitev nima. Imela bi le zahtevek na izpolnitev pogodbe.

Določbe ZKZ o sklepanju pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč je mogoče razlagati edino tako, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe.

Naključje je pojem, ki se nanaša na vrednotno prvino krivde, protipravnosti in pravno irelevantne vzročne zveze.