175. člen OZ

Za spremembo mesečne rente oziroma njeno ukinitev je glede na njen namen odločilen trenutek nastopa spremenjenih okoliščin in ne šele trenutek vložitve tožbe. Po 195. členu OZ ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Pošten pa je tisti prejemnik, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Če pravna podlaga za plačilo odškodnine v času plačila obstaja, toda pozneje odpade, je pomembna oškodovančeva zavest o taki možnosti. Oškodovanec, ki ve za možnost, da bi lahko odpadla pravna podlaga za prejeto plačilo, mora s tem posebej skrbno ravnati (pravni red mu nalaga breme, da prejetega še ne porabi na način, ki bi onemogočal morebitno vračilo) in ga je dolžan v trenutku, ko izve za odpadlo pravno podlago, tudi vrniti. Pritožbeno sodišče, za razliko od sodišča prve stopnje, glede na predstavljena dejstva ugotavlja, da toženki nepoštenosti v smislu gornje določbe ni mogoče očitati. Sinovo prejemanje socialnih transferjev iz naslova pomoči in postrežbe oziroma prejem odločbe, da ni več upravičen

Predlog se zavrne.

Naloga izvedenca medicinske stroke je med drugim ugotoviti povezavo med mehanizmom nastanka poškodovanja in nastalo poškodbo, pri čemer je v obravnavanem primeru izvedenska komisija prepričljivo in verodostojno ugotovila, da narava poškodb oziroma poškodbe, ki jih je tožnik utrpel v nezgodi, odgovarjajo zgoraj navedenemu poteku škodnega dogodka. Toženki v pritožbi neutemeljeno navajata, da ni podana objektivna odškodninska odgovornost prve toženke. Sodišče druge stopnje pritrjuje prvostopenjski presoji, da od približno 750 kilogramov težkega in visečega bremena (zvarjenca) grozi škodna nevarnost za okolico, ki je večja od običajne tudi ob spoštovanju varnostnih ukrepov, zato gre za nevarno stvar v smislu 149. člena OZ, delo v njegovi neposredni bližini pa predstavlja nevarno dejavnost, za škodo od katerih se v skladu z drugim odstavkom 131. člena OZ odgovarja ne glede na krivdo. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da že dejstvo, da se takšen težak zvarjenec na transportni trak naloži z viličarjem in da visi tako, da je s tremi kavlji vpet oziroma obešen na verige, zadostuje za sklep o povečani škodni nevarnosti, ker vedno obstaja možnost oziroma tveganje, da kljub skrb

Pritožba spregleda, da tožniku ni bila priznana renta v obliki plače, ki bi jo prejemal za plačni razred, v katerega bi bil uvrščen v kolikor bi delal, ampak renta v višini povprečna neto plače za dejavnost javne uprave in obrambe. Ta pa že vključuje tako plače oseb, ki niso oz. so napredovale, zato je pritožba iz razloga, da bi tožnik v tem obdobju napredoval za enega oziroma najverjetneje za dva plačna razreda ter mu tako pripada še 2 x 70,00 EUR, kolikor znaša en plačni razred, neutemeljena, saj je napredovanje že zajeto v povprečni neto plači, ki je podlaga za izračun rente tožniku.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z materialno pravno presojo, da domača nega in oskrba ne more in ne sme biti dražja od institucionalne oz. da bi bila odškodnina za tujo pomoč, obračunana po urah, v konkretnem primeru nesprejemljivo visoka. Tudi VS RS je zavzelo stališče, da je tožnik vsekakor upravičen do povrnitve stroškov tudi dolgotrajne oskrbe s strani svojcev na svojem domu. Zato je za pravilno uporabo materialnega prava treba priznati tožniku odškodnino za tujo pomoč upoštevaje potrebno število ur pomoči in cene za uro pomoči (odvisne od intenzitete te pomoči). Ker zahtevana renta predstavlja bodoče dajatve, ki se ponavljajo, bi moralo sodišče prve stopnje k ostalim zahtevanim zneskom prišteti znesek, ki ustreza seštevku obrokov zahtevane rente za dobo petih let (40. člen ZPP).

Tožnik s tem, ko zahteva plačilo premoženjske škode kot razliko v uspešnosti in regresu za letni dopust za obdobje od leta 2019 do 2022 in dejansko plačano denarno rento, dejansko zahteva povišanje denarne rente za nazaj, kar ne more. Kot je to pojasnilo sodišče prve stopnje, se lahko zahteva ali povrnitev pretekle premoženjske škode ali bodoče premoženjske škode v obliki denarne rente. Kadar se odloča o povišanju denarne rente na podlagi 175. člena OZ, se šteje, da je o temelju že pravnomočno odločeno. Denarna renta se lahko odvzame ali zmanjša le, če se bistveno spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi sodišče, ko je odločalo o denarni renti v prejšnjem postopku in še to le s posebno tožbo, ne pa z ugovori v pravdi, kjer oškodovanec zahteva zvišanje že pravnomočno prisojene denarne rente. S povečanjem denarne rente se ne spreminja pravnomočna sodba Pd 33/2015, saj ne gre za izredno pravno sredstvo, ampak se odloča o novem tožbenem zahtevku.

Škoda zaradi izgubljenega zaslužka je, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo (in s tem tudi renta v prihodnje) pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. O povrnitvi te škode se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutnega škodnega dogodka. Okoliščina, da je šel tožnikov bivši delodajalec v likvidacijo, zaradi česar je prišlo do prenehanja delovnih razmerij in družbe same, ne zadostuje za sklep o nedokazanosti bodoče tožnikove zaposlitve, ki bi mu prinašala primerljivo plačo za delo, ki ga je opravljal. Pravno nepomembno za odločitev je, da je delodajalec z izbrisom prenehal, saj je tožnik v trditveni podlagi podal povsem zadostne trditve o tem, da bi se tudi potem (po likvidaciji) še naprej preživljal tako, kot se je pred nezgodo, in sicer z delom gozdnega delavca. Ker toženka glede na zadostno trditveno podlago tožnika ni podala ugovorov, da tožnik ne bi mogel v bodoče drugje pridobiti dela, kot ga je opravljal v času delovne nezgode, ki bi mu prinašal zaslužek, kot bi ga pre

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v konkretnem primeru na pravico do rente zaradi bodočega prikrajšanja pri zaslužku vpliva sprememba v zvezi z zaposlitvijo med sodnim postopkom.

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Bistveno je, da je bil voziček poškodovan, zavarovanec toženke pa delavcem ni zagotovil jasnih navodil glede dolžnosti pregledovanja vozičkov. V navodilih za ravnanje s poškodovanimi RC vozički je predviden le postopek odstranitve poškodovanih vozičkov, ne vključujejo pa poučitve delavcev o identifikaciji okvar na vozičkih – torej obveznosti pregledovanja vozičkov. Od delavke je bilo nerealno pričakovati, da bo sama preverjala izpravnost delovne opreme, ki je imela skrito napako (izpadli vijak), predvsem glede na dejstvo, da imajo delavci toženkinega zavarovanca predpisan normativ, ki ga morajo dosegati (čim prejšnja izpraznitev vozička in pribava novega). Procesni zakon daje možnost predlaganja dokazov tudi v pritožbenem postopku, a le z izjemo: če ga stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti/navesti že prej.

Pravno podlago za zmanjšanje oziroma odpravo rente predstavlja 175. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V skladu s citiranim členom lahko sodišče na zahtevo oškodovanca rento zmanjša ali odpravi, če se pomembneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo sodišče pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe.

Izčrpanje zavarovalne vsote je možno uveljavljati kot spremenjeno okoliščino v pravdi za ukinitev rente. Omejitev zavarovalne vsote je dejstvo, ki ima podlago v zakonu, in z dnem, ko je tožnik toženca obvestil, da je vsota izčrpana, bi se moral zavedati, da lahko nastopi dolžnost vračila zneskov, izterjanih preko zavarovalne vsote.

Razmerje med zdravnikom oziroma zdravstvenim zavodom in pacientom je pogodbene narave in je tako pogodba o zdravstvenih storitvah tista, ki predstavlja temeljno podlago pravic in obveznosti pacienta in zdravnika oziroma zdravstvenega izvajalca. Izjema od pogodbenega načela velja le v primeru nudenja nujne medicinske pomoči, tj. ko je pacient v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje.

Posredni oškodovanec ima pravico do povrnitve škode, če so podane splošne predpostavke odškodninske odgovornosti (obstoj škode, protipravno ravnanje povzročitelja škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja). Takšna odškodnina je torej lahko pravno priznana podlaga za prisojo popolne odškodnine, če zaradi posledic škodnega dogodka pride pri posrednem oškodovancu do škode lastnega izvora in ob ugotovljeni pravnorelevantni vzročni zvezi. Kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego sodna praksa priznava tudi pomoč in nego, ki jo oškodovancu (brezplačno) nudijo družinski člani. V takem primeru praviloma nikoli ne gre za strokovno pomoč zdravstveno in negovalno usposobljenega osebja, ampak za laično pomoč, ki se vrednoti po urni postavki za nekvalificirano malo delo. Ta se v sodni praksi večinoma giblje med 4 EUR do 6 EUR, v posameznem primeru pa je odvisna od trditev pravdnih strank o višini navedene urne postavke in o morebitnih drugih okoliščinah, ki vplivajo na presojo. Ker cene pomoči družinskih članov mnogokrat ni mogoče natančno ugotoviti, je pri določitvi urne postavke za ovrednotenje stroškov tuje pomoči dopustna u

Glede na ugotovljene toženčeve zdravstvene omejitve tudi na psihičnem področju ter ob ugotovitvi, da nima izkušenj s podobnimi deli, kar vse je bilo kot odločilno upoštevano ob določitvi rente, bi tako tožnica morala izkazati predvsem, da bi bil toženec dela na razpisanih delovnih mestih sposoben opravljati. Tožnica nastopa bistveno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi bil toženec sposoben opravljati ponujeno delo, kar bi omogočilo ukinitev dosojene rente, v pravno relevantnem obdobju ni izkazala. Takšne okoliščine niso obstajale ne ob vložitvi tožbe niti v času izdaje sodbe, saj se zdravstveno stanje toženca ni izboljšalo, ponujeni delovni mesti pa njegovi delovni zmožnosti ne ustrezata. Ker gre za strokovno vprašanje, ki se nanaša na toženčevo zdravstveno stanje, bi nasprotno tožnica lahko izkazala le z ustreznim izvedencem psihiatrične stroke, vendar je v tej smeri podan dokazni predlog umaknila.

Glede na stanje na trgu delovne sile, ko zaposlitve ne dobijo zdravi ljudje, in upoštevaje tožnikove omejitve, je pravilen zaključek, da tožnik ne glede na preostalo delovno zmožnost zaposlitve ne dobi, zaradi česar mu pripada pravica do popolne rente.

Tožbeni zahtevek za ukinitev rente, glede na trditveno podlago tožnice, vsebuje tudi zahtevek za znižanje rente.

Oškodovancu se po 167. členu OZ bodoča škoda povrne v odškodnini v obliki denarne rente ali (izjemoma) v odškodnini v obliki izplačila enkratne vsote, t. j. v obliki kapitalizirane rente. Ker se po zakonskem besedilu oškodovancu namesto! rente izplača kapitalizirana renta, se za primere, ko se izplača kapitalizirana renta, določba 175. člena (ki ureja možnost povečanja oziroma zmanjšanja ali odpravo rente) sploh ne uporablja. Določba 175. člena OZ se namreč uporablja samo za primere, ko je odškodnina določena v obliki denarne rente. V primerih, da je odškodnina določena v obliki denarne rente, oškodovanec zaradi spremenjenih razmer lahko zahteva za naprej povečanje rente, oškodovalec pa njeno zmanjšanje ali odpravo; v (izjemnih) primerih, ko je odškodnina določena v obliki kapitalizirane rente (zaradi zavarovanja ali resnih razlogov), pa povečanje oziroma zmanjšanje ali odprava rente nikoli ni mogoča. Zato ne gre za neenako obravnavanje enakih položajev. Ob tem Vrhovno sodišče v zvezi z zatrjevano kršitvijo drugega odstavka 14. člena Ustave še pojasnjuje, da so za prisojo kapitalizirane rente po zakonu zahtevani dodatni odškodninskopravni pogoji, ker je namen kapitalizirane rent

Obračun akontacije dohodnine od odškodnine za izgubljeni dohodek in plačilo v korist javnih prihodkov mora v skladu z določbami ZDoh-2 opraviti izplačevalec obdavčljivega dohodka (kar je v konkretnem primeru toženka kot zavarovalnica), pri čemer je tožnik (oškodovanec) upravičen do odškodnine (za izgubljeni dohodek) v neto znesku.

Kot pravno odločilen vzrok za tožničino invalidsko upokojitev je sodišče utemeljeno štelo prav maligni melanom in ne morda drugih zdravstvenih težav, ki so pri tožnici sicer obstajale, a glede na odločbo ZPIZ za nastanek tožničine premoženjske škode (invalidske upokojitve) niso bile odločilne.