1062. člen OZ
Uveljavitev tega zakonika
Ta zakonik začne veljati 1. januarja 2002.«. Odločba o delni razveljavitvi 1060. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 28/06) spreminja 1060. člen zakonika tako, da se glasi: 1060. člen Določbe tega zakonika se ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakonika. ( delno prenehal veljati)«. Zakon o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika – OZ-A (Uradni list RS, št. 40/07) vsebuje naslednjo končno določbo: »3. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
- VSL Sklep II Cp 1381/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Ker gre pri ustanovitvi služnosti v javno korist za hud poseg v lastninsko pravico, pritožbeno sodišče pravnega varstva ne bi dalo nasprotnemu udeležencu, če bi se izkazalo, da je v pravnoposlovnem razmerju s predlagateljico ravnal nepošteno. V takem primeru ne bi upoštevalo ugovora zastaranja, še manj pa, da je služnostno pravico pridobil s priposestvovanjem. Sklenitev pravnega posla o ustanovitvi služnosti v javno korist je lahko ob izkazanih okoliščinah le pretveza, v kateri se zaradi nepoštenega ravnanja pridobitelja skriva nezakonit način pridobitve služnostne pravice, ki ima zato vse značilnosti dejanske (nezakonite) razlastitve. Nasprotni udeleženec je pravnoveljavno, odplačno na podlagi dogovora, pridobil služnostno pravico, saj v postopku niso bile ugotovljene okoliščine, zaradi katerih bi bila civilnopravna pravila izključena.
- VSL sodba II Cp 2286/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Občina je bila denacionalizacijska zavezanka, zato bi z dolžno skrbnostjo morala zavrniti zahtevek tožnika za sklenitev kupoprodajne pogodbe.
- UPRS sodba U 1345/2006Upravno sodišče RS · 2008
Po presoji sodišča je zmotno mnenje, ki izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe, da je sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav nima izrecne določbe o soglasju glede tega, da kmetijo oziroma nepremičnine, ki so predmet pogodbe, upravlja tretja oseba in ne lastnik zemljišč, lahko neposredna podlaga za ugotovitev, da je še vedno podano soglasje k združitvi kmetij oziroma delov kmetij obeh tožnikov s kmetijo nosilca kmetijskega gospodarstva v smislu predpisov, ki urejajo register kmetijskih gospodarstev. Zmotno je tudi materialnopravno stališče izpodbijane odločbe, da se registrirano kmetijsko gospodarstvo nosilca kmetije lahko razdruži le, če se razvežeta pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Takega stališča ni mogoče opirati niti na določbe ZD, ki se za navedeni pogodbi o dosmrtnem preživljanju še vedno uporabljajo (1060. v zvezi z 1062. členom OZ), saj iz njegovega 117. in naslednjih členov ne izhaja, da se s sklenitvijo pogodbe prenaša na preživljalca upravljanje premoženja, ki je predmet pogodbe, niti ga ni mogoče brez ugotavljanja prave volje strank opirati na določbe obeh pogodb o dosmrtnem preživljanju, saj pogodbi vprašanja združitve kmetij niti ne omenjata. </
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 12. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Cp 1381/2017Višje sodišče v Ljubljani · 6. 12. 2017
Ker gre pri ustanovitvi služnosti v javno korist za hud poseg v lastninsko pravico, pritožbeno sodišče pravnega varstva ne bi dalo nasprotnemu udeležencu, če bi se izkazalo, da je v pravnoposlovnem razmerju s predlagateljico ravnal nepošteno. V takem primeru ne bi upoštevalo ugovora zastaranja, še manj pa, da je služnostno pravico pridobil s priposestvovanjem. Sklenitev pravnega posla o ustanovitvi služnosti v javno korist je lahko ob izkazanih okoliščinah le pretveza, v kateri se zaradi nepoštenega ravnanja pridobitelja skriva nezakonit način pridobitve služnostne pravice, ki ima zato vse značilnosti dejanske (nezakonite) razlastitve. Nasprotni udeleženec je pravnoveljavno, odplačno na podlagi dogovora, pridobil služnostno pravico, saj v postopku niso bile ugotovljene okoliščine, zaradi katerih bi bila civilnopravna pravila izključena.
- VSL sodba II Cp 2286/2014Višje sodišče v Ljubljani · 1. 10. 2014
Občina je bila denacionalizacijska zavezanka, zato bi z dolžno skrbnostjo morala zavrniti zahtevek tožnika za sklenitev kupoprodajne pogodbe.
- UPRS sodba U 1345/2006Upravno sodišče RS · 25. 11. 2008
Po presoji sodišča je zmotno mnenje, ki izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe, da je sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav nima izrecne določbe o soglasju glede tega, da kmetijo oziroma nepremičnine, ki so predmet pogodbe, upravlja tretja oseba in ne lastnik zemljišč, lahko neposredna podlaga za ugotovitev, da je še vedno podano soglasje k združitvi kmetij oziroma delov kmetij obeh tožnikov s kmetijo nosilca kmetijskega gospodarstva v smislu predpisov, ki urejajo register kmetijskih gospodarstev. Zmotno je tudi materialnopravno stališče izpodbijane odločbe, da se registrirano kmetijsko gospodarstvo nosilca kmetije lahko razdruži le, če se razvežeta pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Takega stališča ni mogoče opirati niti na določbe ZD, ki se za navedeni pogodbi o dosmrtnem preživljanju še vedno uporabljajo (1060. v zvezi z 1062. členom OZ), saj iz njegovega 117. in naslednjih členov ne izhaja, da se s sklenitvijo pogodbe prenaša na preživljalca upravljanje premoženja, ki je predmet pogodbe, niti ga ni mogoče brez ugotavljanja prave volje strank opirati na določbe obeh pogodb o dosmrtnem preživljanju, saj pogodbi vprašanja združitve kmetij niti ne omenjata. </
- VSRS Sodba III Ips 50/2004Vrhovno sodišče RS · 26. 10. 2004besedilo 2001–2006
Ker so obresti vsaj po nastanku stranska pravica, ki jih je treba obravnavati na isti pravni podlagi kot glavno terjatev, saj zakon zanje v zvezi z obrestovanjem ne določa drugače. Če za presojo glavne terjatve velja ZOR, ker je nastala pred uveljavitvijo OZ, se ZOR uporablja tudi za obresti, in to ne glede na to, kdaj so zapadle.