1038. člen OZ
Prenos nakazila
(1)Prejemnik nakazila lahko prenese nakazilo na drugega, še preden ga nakazanec sprejme, ta pa ga lahko prenese naprej, razen če iz samega nakazila ali iz posebnih okoliščin izhaja, da je nakazilo neprenosno.
(2)Če je nakazanec izjavil prejemniku nakazila, da sprejema nakazilo, ima to učinek nasproti vsem osebam, na katere je bilo nakazilo zaporedoma preneseno.
(3)Če je nakazanec izjavil pridobitelju, na katerega je prejemnik nakazila prenesel nakazilo, da ga sprejema, ne more proti pridobitelju uveljaviti ugovorov, ki jih ima osebno proti prejemniku.
- VSL sklep I Cpg 1146/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Tožeča stranka je bila dolžna dopolniti dejansko podlago tožbenega zahtevka, saj bi bila v nasprotnem primeru njena tožba nepopolna. Tožeča stranka je torej le spremenila svoje navedbe (zatrjevala je dejansko podlago iz osnovnega pravnega razmerja po asignacijski pogodbi sklenjeni s toženo stranko), zaradi tega pa tožbeni zahtevek (na isto vsoto denarnega zahtevka), ni bil spremenjen. Če pride do prenosa nakazila po akceptu nakazanca, to je asignata, preide skupaj s prenosom pooblastila tudi terjatev asignatarja na novega pridobitelja. To pa pomeni, da je treba glede ugovorov asignata (tožene stranke) smiselno uporabiti določila o cesiji. Na tej podlagi je zato treba asignatu priznati tako ugovore, ki jih ima osebno zoper novega pridobitelja, kot tudi ugovore, ki jih je imel nasproti asignatarju.
- VSL sklep I Cpg 574/2005Višje sodišče v Ljubljani · 2006
Prvostopenjsko sodišče je sporno določilo pogodbe razlagalo z uporabo 83. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), to je v korist tožeče stranke, ker je pogodbeno vsebino predlagala tožena stranka. Takšno izhodišče je po mnenju pritožbenega sodišča materialnopravno zmotno. Razlagalno pravilo iz 83. člena OZ je mogoče uporabiti samo pod predpostavko, da med strankama spornega pogodbenega določila ni mogoče razložiti z razlagalnim pravilom iz 2. odst. 82. člena OZ, to je z ugotovitvijo skupnega namena pogodbenikov ob upoštevanju načel obligacijskega prava.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 9. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Cpg 1146/2011Višje sodišče v Ljubljani · 13. 9. 2012
Tožeča stranka je bila dolžna dopolniti dejansko podlago tožbenega zahtevka, saj bi bila v nasprotnem primeru njena tožba nepopolna. Tožeča stranka je torej le spremenila svoje navedbe (zatrjevala je dejansko podlago iz osnovnega pravnega razmerja po asignacijski pogodbi sklenjeni s toženo stranko), zaradi tega pa tožbeni zahtevek (na isto vsoto denarnega zahtevka), ni bil spremenjen. Če pride do prenosa nakazila po akceptu nakazanca, to je asignata, preide skupaj s prenosom pooblastila tudi terjatev asignatarja na novega pridobitelja. To pa pomeni, da je treba glede ugovorov asignata (tožene stranke) smiselno uporabiti določila o cesiji. Na tej podlagi je zato treba asignatu priznati tako ugovore, ki jih ima osebno zoper novega pridobitelja, kot tudi ugovore, ki jih je imel nasproti asignatarju.
- VSL sklep I Cpg 574/2005Višje sodišče v Ljubljani · 25. 5. 2006
Prvostopenjsko sodišče je sporno določilo pogodbe razlagalo z uporabo 83. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), to je v korist tožeče stranke, ker je pogodbeno vsebino predlagala tožena stranka. Takšno izhodišče je po mnenju pritožbenega sodišča materialnopravno zmotno. Razlagalno pravilo iz 83. člena OZ je mogoče uporabiti samo pod predpostavko, da med strankama spornega pogodbenega določila ni mogoče razložiti z razlagalnim pravilom iz 2. odst. 82. člena OZ, to je z ugotovitvijo skupnega namena pogodbenikov ob upoštevanju načel obligacijskega prava.