1021. člen OZ

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se po razveljavitivi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba, ki je neizogibno nepopolna zaradi zakonske ureditve prehoda iz postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine v pravdni postopek.

Očitek, da je prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo 1021. člen OZ, je neutemeljen. Ta določba se ni mogla uporabiti, ker so poroki in upnik sklenili poseben dogovor o zapadlosti terjatev do porokov. Vse predpostavke za zapadlost terjatve do porokov so bile podane. Pritožba namreč ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je bila med glavnim dolžnikom in poroki na eni strani, in upnikom (toženo stranko) dogovorjeno, da lahko upnik odpove kreditno pogodbo, če se začne nad glavnim dolžnikom postopek likvidacije in da se je ta postopek tudi res začel. Prav tako ni pritožnik navedel ničesar zoper ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bilo dogovorjeno, da lahko banka zahteva vračilo celotnega neplačanega dela kredita pred potekom kreditnega obdobja tudi od poroka, če porok ne izpolni obveznosti iz pogodbe ali se nad kreditojemalcem začne likvidacijski postopek in je pogodba odpovedana iz tega razloga. Prav tako ni drugi tožnik v pritožbi v ničemer izpodbijal ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da so tudi poroki, torej tudi drugi tožnik, sami kršili svoje obveznosti iz poroštvene pogodbe.

Posebnost konkretnega primera je v tem, da toženec, ker je bil o odpoklicu limita obveščen, ni bil le porok uporabnika limita, pač pa tudi njegov zakoniti zastopnik. Ko je bil obveščen o odpoklicu, je bil s tem obveščen tudi uporabnik. Terjatev je zato zapadla za oba.

Iz pooblastila za izpolnitev menice izhaja, da je trasant F., porok, direktorica te družbe. Na izpolnjeni menici pa se nad rubriko „trasant“ nahaja podpis direktorice, na alonži te menice pa štampiljka. Torej je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je bila sporna bianko menica izpolnjena skladno s pooblastilom.

S podpisom pogodbe je toženec napram sebi pristal na način izkazovanja zapadlosti terjatve, ki se ga je v obravnavanem primeru tožnica tudi poslužila, na njem pa temelji tudi izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje. Pri tem gre (v prvi vrsti) za uporabo med pravdnima strankama upoštevnega materialnega (pogodbenega) prava, zaradi česar pritožbeni očitki o nedovoljeni uporabi dokaznih pravil niso prepričljivi.

V posledici začetka stečajnega postopka so vsi še nezapadli obroki po kreditnih pogodbah zapadli zgolj za glavnega dolžnika, ne pa tudi za poroka. Porok navkljub stečaju glavnega dolžnika še vedno odgovarja za dolg skladno s prevzetimi obveznostmi.