27. člen ZBPP

Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev tožbe, vložitev posamezne vloge, zastopanje na enem samem naroku) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se nato zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak tvorijo procesno celoto. Zato praviloma pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno in zahtevano.

Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev tožbe, vložitev posamezne vloge, zastopanje na enem samem naroku) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se nato zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak tvorijo procesno celoto. Zato praviloma pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno in zahtevano.

Tožnica je v prošnji za dodelitev BPP v zvezi s (podedovano) stavbo (oz. njenim deležem) na naslovu ..., namreč navedla, da tam "razgrajajo pijanci in je neuporabljiva in se jo niti ne da prodati". Tožnica je s tem dejansko uveljavljala, da so podane okoliščine po tretjem odstavku 14. člena ZBPP oz. po sedmem odstavku 27. člena ZSVarPre, zaradi katerih navedeno premoženje ne bi smelo biti upoštevano oz. bi ji morala biti BPP kljub njenemu solastništvu tega vseeno dodeljena.

Tožničina prošnja za dodelitev BPP z dne 9. 6. 2023 se ne nanaša na isti sodni postopek, kot njena prošnja z dne 21. 3. 2023.

Tožniku je brezplačna pravna pomoč za pravna sredstva v zvezi s sklepi o podaljšanju pripora v postopku na prvi stopnji odobrena že s tem, ko mu je dodeljena za svetovanje in zastopanje na prvi stopnji.

Tožnik ima na podlagi prodajne pogodbe z dne 21. 4. 2021 terjatev do kupke v znesku 92.800,00 EUR, ki presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato je odločitev toženke, da tožnik ne izpolnjuje (več) pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna. Neutemeljene in neprepričljive so tožnikove navedbe, da zoper kupko ni vložil predloga za izvršbo kljub zapadlosti, ker v tem stanovanju še prebiva in da se kupnina in najemnina kompenzirata. Pravilno toženka opozori, da je pogoj za pobot med drugim tudi zapadlost obeh terjatev. Upoštevaje, da ni sporno, da je terjatev tožnika do kupke v višini 92.800,00 EUR zapadla konec leta 2021, tudi zapadlost mesečnih najemnin do izdaje izpodbijane odločbe, ne zniža terjatve tožnika do kupke do višine, ki ne bi presegala zneska 19.304,64 EUR (48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka). Tožnik ni izkazal, da s terjatvijo ne bi mogel razpolagati oziroma, da razloga za nezmožnost razpolaganja ni zakrivil po lastni volji.

Organ za BPP je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v konkretno navedenih zadevah zavrnil iz razloga, ker je prosilec tožbo že vložil sam. Pregled zadeve pokaže, da je tožnik v navedenih postopkih vložil laično lastnoročno podpisano tožbo, kar pa ne pomeni, da ustrezne pravne pomoči za zastopanje v predmetnih postopkih več ne potrebuje. Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj ji je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno.

Za odločitev v sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem RS in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v zvezi z odločanjem o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bistveno, za kakšno vrsto zadeve prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč. Za odločanje o sporu zaradi priznanja pravice do občinske denarne socialne pomoči je pristojno socialno sodišče, posledično pa je za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v socialnem sporu pristojna Strokovna služba za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Brezplačna pravna pomoč se praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej, izjemoma pa lahko tudi za več zadev skupaj. Zakon kot primarno obliko pravne pomoči pred sodišči navaja pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem posamezne stopnje in ne za vsako pravno ali procesno dejanje posebej. Od prosilca ni mogoče zahtevati, da bolj konkretno pojasni, zakaj bi bila nadaljnja procesna dejanja v postopku potrebna, saj prav zato potrebuje strokovno svetovanje in zastopanje, torej brezplačno pravno pomoč.

Določbo 27. člena ZBPP je treba razlagati v povezavi z določbo 130. člena ZUP. V zadevi so bili sicer izpolnjeni pogoji za združitev postopkov Bpp 2043/2018 in Bpp 2044/2018, vendar je sodišče presodilo, da ob sicer pravilni odločitvi tožene stranke, ki ji tožeča stranka ne nasprotuje, tudi morebitna kršitev določbe drugega odstavka 27. člena ZBPP, ali neupoštevanje določbe 130. člena ZUP, ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke.

Določbo 27. člena ZBPP je treba razlagati v povezavi z določbo 130. člena ZUP. V zadevi so bili sicer izpolnjeni pogoji za združitev postopkov Bpp 2043/2018 in Bpp 2044/2018, vendar je sodišče presodilo, da ob sicer pravilni odločitvi tožene stranke, ki ji tožnica ne nasprotuje, tudi morebitna kršitev določbe drugega odstavka 27. člena ZBPP, ali neupoštevanje določbe 130. člena ZUP, ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke.

V obravnavanem primeru so bili priglašeni stroški zastopanja v nasprotju z dodeljeno BPP. Kot tožnica pojasnjuje v tožbi, v pravdni zadevi na katero se nanaša dodeljena BPP ni vložila tožbe, toženi stranki pa je predložila vse podatke, ki utemeljujejo njen zahtevek za povračilo stroškov, do katerih je upravičena v nepravdni zadevi št. N 2/2016, ker je delo za stranko opravila v skladu z njegovimi interesi.

Po ZPŠOIRSP je mogoče zahtevati odškodnino tako pred sodišči splošne pristojnosti kot tudi v upravnem postopku. V obravnavani zadevi je prosilec na vprašanje strokovne službe za brezplačno pravno pomoč dodatno pojasnil, da želi zahtevati odškodnino v pravdnem postopku, zato je za odločanje o njegovi prošnji pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Navedenega ne spremeni dejstvo, da je odvetnik prosilca po izdani odločbi v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči, dodatno pojasnil, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč nanaša na postopek pred upravnim sodiščem.

Tožnik je v konkretnem primeru prekoračil obseg dodeljene BPP, saj mu je bila le-ta dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku, listine, ki jih je priložil k svojemu predlogu za odmero nagrade in potrebnih izdatkov, pa se nanašajo na nepravdni postopek.

Ker je bila brezplačna pravna pomoč v predmetni zadevi dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku pred sodiščem I. in II. stopnje, ni mogoče sprejeti stališča, da bi morala biti brezplačna pravna pomoč posebej zaprošena za sklenitev poravnave, da bi tožnik lahko za to poravnavo dobil nagrado.

Tožniku se je spremenil status, saj vstopa v postopek namesto državnega tožilca, ker je slednji umaknil obtožbo in je tožnik kot oškodovanec prevzel pregon. S tem novim statusom tožnika kot zasebnega tožilca so povezani tudi stroški postopka, o čemer bi tožena stranka morala odločiti. V obravnavani zadevi glede na nov status tožnika tožena stranka ni pojasnila razlogov, zakaj meni, da gre za isto upravno stvar.

Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za razdružilni procesni postopek, katerega posledica je izdaja izpodbijanega sklepa (sklep o razdružitvi), sodišče ni imelo pravne podlage, da bi vsebinsko odločilo o njem, ker tožnik ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz določb ZBPP.

Tožnica v predmetnem postopku prosi za odobritev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v pravdni zadevi, kjer ji je bila z odločbo toženke prav takšna pomoč že odobrena. Na navedeno dejstvo ne vpliva okoliščina, da ji je bila z odločbo z dne 26. 3. 2010 ta pravica na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP odvzeta.

Odmera nagrade odvetniku mora biti v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kjer je točno navedeno, za katero pravno storitev je odvetnik postavljen. Tožena stranka je upoštevala tar. št. 3502, ki se nanaša na posamezno opravilo. Če bi bil tožnik pooblaščen za zastopanje za celoten postopek v zadevi, upravičenec za vložitev pritožbe ne bi potreboval nove odločbe o brezplačni pravni pomoči.

Odmera nagrade mora biti v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kjer je navedeno, za katero pravno storitev je odvetnik postavljen. Zaradi tega je tožena stranka pravilno upoštevala tar. št. 3502, ki se nanaša na posamezno opravilo. Če bi bil tožnik pooblaščen za zastopanje upravičenca za celoten postopek v tej zadevi, upravičenec za vložitev odgovora na pritožbo ne bi potreboval nove odločbe o brezplačni pravni pomoči.