11. člen ZIL-1
(izjeme iz patentnega varstva)
(1)Odkritja, znanstvene teorije, matematične metode, estetske stvaritve, načrti, pravila in postopki za umske dejavnosti, igre ali poslovne dejavnosti ter računalniški programi in predstavitve informacij se neposredno kot taki ne štejejo za izume po prejšnjem členu.
(2)Določbe prejšnjega odstavka izključujejo patentiranje vsebin ali dejavnosti iz prejšnjega odstavka le v takem obsegu, v kakršnem se patentna prijava ali patent nanaša na te vsebine ali dejavnosti kot take.
(3)Patent se ne podeli za: a) izum, katerega gospodarsko izkoriščanje je v nasprotju z javnim redom ali moralo, vendar pa se ne šteje, da je tako izkoriščanje v nasprotju z javnim redom ali moralo zgolj zato, ker je prepovedano z zakonom ali drugim predpisom; b) izum kirurškega ali terapevtskega postopka zdravljenja človeškega ali živalskega telesa in diagnostičnega postopka, uporabljenega na človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na proizvode, predvsem na snovi ali zmesi, ki se uporabljajo pri katerem od teh postopkov.
- VSL sodba V Cpg 409/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Sam patent je pravica, ki jo je podelila Republika Slovenija in je njen obseg določen objektivno, s patentnimi zahtevki. Patent je pravica materialnega prava. Če stranki uspe dokazati, da je imetnica patenta, mora njeno vsebino sodišče presojati kot vsebino vsake druge materialnopravne pravice po uradni dolžnosti. Vse dokler je očitno, da je zahtevek tožeče stranke neutemeljen iz povsem pravnih razlogov, sodišče nima pravnega temelja za postavitev izvedenca.
- VSL sklep I Cpg 635/2005Višje sodišče v Ljubljani · 2005
Sodišče sme ugoditi le takšnemu prepovednemu zahtevku, ki se (1) nanaša na očitano kršitev in (2) ne presega okvira pravice, ki opredeljuje monopolni položaj imetnika pravice v razmerju do tretjih. Sicer se ne prepoveduje kršitev, ki je sankcionurana v (a) točki 1. odst. 121. čl. in (a) tč. 2. odst. 123. čl. ZIL-1. Ker je obseg patentnega varstva določen z vsebino patentnih zahtevkov (2. odst. 18. čl. ZIL-1), je položaj upnika opredeljen z zahtevki iz spornih patentov. Ti pa opredeljujejo klopi z določenimi tehničinimi značilnostmi, to je določena tipa oglasnih klopi. Sporna patenta se nanašata tako, upoštevaje razloženo, na določen tip oglasnih klopi, ne pa na dejavnost oglaševanja na oglasnih klopeh. Obravnavani predlog za začasno odredbo zato po presoji pritožbenega sodišča ne služi obrambi položaja, ki ga upniku dajeta sporna patenta, ker presega okvir spornih patentov, ki ob pogoju iz (a) in (b) tč. 1. odst. 93. čl. ZIL-1 opredeljujeta monopolni položaj upnika v razmerju do tretjih.
- VSL sodba I Cpg 871/2003Višje sodišče v Ljubljani · 2004
Dokončne definicije izuma v pozitivnem smislu niti teorija niti praksa na področju patentnega prava (še) nista izoblikovali. V teoriji in praksi pa so se izostrile značilnosti, ki so skupne številnim in najrazličnejšim pojavnim oblikam izumov. Tako ni sporno, da je izum vedno pravilo za tehnično delovanje oziroma ravnanje in da so patentne zaščite lahko deležne (le) tehnične stvaritve, to je uporabna spoznanja na tehničnem področju. To pa so navodila, kako s tehničnimi sredstvi, to je s pomočjo naravnih sil ali vplivom nanje doseči rešitev tehničnega problema neposredno na področju tehnike. Pri tem ni pomembno, ali je učinek te rešitve tehnične narave. Ta učinek se lahko odraža na primer na estetskem, gospodarskem, trgovinskem ali terapevtskem področju. Zahtevek po 1. tč. je navodilo, s čim opremiti del površine plačilne kartice. To so posebej plačana informativna sporočila. Zahtevek pod 2. tč. pa natančneje opredeljuje vsebino teh informativnih sporočil in tehniko njihovega prikaza (grafična sporočila ali holografske slike), pri čemer pa ne daje nobenih tehničnih navodil za uporabo ene ali druge tehnike. Bistvo obravnavanih patentnih zahtevkov je v podajanju metode, kako po pot
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 5. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba V Cpg 409/2014Višje sodišče v Ljubljani · 29. 5. 2014besedilo 2001–2023
Sam patent je pravica, ki jo je podelila Republika Slovenija in je njen obseg določen objektivno, s patentnimi zahtevki. Patent je pravica materialnega prava. Če stranki uspe dokazati, da je imetnica patenta, mora njeno vsebino sodišče presojati kot vsebino vsake druge materialnopravne pravice po uradni dolžnosti. Vse dokler je očitno, da je zahtevek tožeče stranke neutemeljen iz povsem pravnih razlogov, sodišče nima pravnega temelja za postavitev izvedenca.
- VSL sklep I Cpg 635/2005Višje sodišče v Ljubljani · 19. 8. 2005besedilo 2001–2023
Sodišče sme ugoditi le takšnemu prepovednemu zahtevku, ki se (1) nanaša na očitano kršitev in (2) ne presega okvira pravice, ki opredeljuje monopolni položaj imetnika pravice v razmerju do tretjih. Sicer se ne prepoveduje kršitev, ki je sankcionurana v (a) točki 1. odst. 121. čl. in (a) tč. 2. odst. 123. čl. ZIL-1. Ker je obseg patentnega varstva določen z vsebino patentnih zahtevkov (2. odst. 18. čl. ZIL-1), je položaj upnika opredeljen z zahtevki iz spornih patentov. Ti pa opredeljujejo klopi z določenimi tehničinimi značilnostmi, to je določena tipa oglasnih klopi. Sporna patenta se nanašata tako, upoštevaje razloženo, na določen tip oglasnih klopi, ne pa na dejavnost oglaševanja na oglasnih klopeh. Obravnavani predlog za začasno odredbo zato po presoji pritožbenega sodišča ne služi obrambi položaja, ki ga upniku dajeta sporna patenta, ker presega okvir spornih patentov, ki ob pogoju iz (a) in (b) tč. 1. odst. 93. čl. ZIL-1 opredeljujeta monopolni položaj upnika v razmerju do tretjih.
- VSL sodba I Cpg 871/2003Višje sodišče v Ljubljani · 8. 1. 2004besedilo 2001–2023
Dokončne definicije izuma v pozitivnem smislu niti teorija niti praksa na področju patentnega prava (še) nista izoblikovali. V teoriji in praksi pa so se izostrile značilnosti, ki so skupne številnim in najrazličnejšim pojavnim oblikam izumov. Tako ni sporno, da je izum vedno pravilo za tehnično delovanje oziroma ravnanje in da so patentne zaščite lahko deležne (le) tehnične stvaritve, to je uporabna spoznanja na tehničnem področju. To pa so navodila, kako s tehničnimi sredstvi, to je s pomočjo naravnih sil ali vplivom nanje doseči rešitev tehničnega problema neposredno na področju tehnike. Pri tem ni pomembno, ali je učinek te rešitve tehnične narave. Ta učinek se lahko odraža na primer na estetskem, gospodarskem, trgovinskem ali terapevtskem področju. Zahtevek po 1. tč. je navodilo, s čim opremiti del površine plačilne kartice. To so posebej plačana informativna sporočila. Zahtevek pod 2. tč. pa natančneje opredeljuje vsebino teh informativnih sporočil in tehniko njihovega prikaza (grafična sporočila ali holografske slike), pri čemer pa ne daje nobenih tehničnih navodil za uporabo ene ali druge tehnike. Bistvo obravnavanih patentnih zahtevkov je v podajanju metode, kako po pot