6. člen ZSPOZ

Vsakemu upravičencu pripada odškodnina v fiksnem znesku, ki ga je za vse primere enako določil zakonodajalec. To pomeni, da se pri odmeri odškodnine ne upoštevajo okoliščine vsakega konkretnega primera posebej, zato sodišče ne more upoštevati tožničinih ugovorov o posledicah, ki jih je trpela zaradi smrti mame.

Tožeči stranki je bila pravilno odmerjena še odškodnina v višini 3.860,01 EUR za priznan status političnega zapornika in status svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, saj seštevek odškodnin priznanih s prvo in drugo odločbo ter izpodbijano odločbo predstavlja maksimalni znesek 8.345,85 EUR-a, ki ga določa 9. člen ZSPOZ.

Zaradi že izplačane odškodnine stranki iz naslova po ZPKri in ZPPZV91 in zaradi zakonske omejitve zneska odškodnin, izplačanih po ZSPOZ v višini 2.000.000 SIT, ne more biti v celoti izplačana še nadaljnja odškodnina iz naslova po ZPKri.

Za uveljavljanje odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki temelji na statusu bivšega političnega zapornika, ni predvidena sodna temveč upravna pot po specialnih predpisih - ZPKri (Uradni list RS, št. 59/96) v zvezi z ZSPOZ (Uradni list RS, št. 18/2001).

Glede na navedbe v tožbi in predložena dokazila (sklep komisije za izvajanje zakona o popravi krivic z dne 16.2.1999, izvensodni zahtevek z dne 22.8.2001, in predlagane dokaze v tožbi) je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP) in zato tožbo zavrglo (274. člen ZPP). Pravico do povrnitve škode svojcem po vojni pobitih oseb in postopek za uveljavljanje teh pravic in organe, ki odločajo o teh pravicah, določa ZPKri (1. člen). 5. člen navedenega zakona določa, da oseba, ki se ji na podlagi tega zakona prizna status bivšega političnega zapornika oziroma svojca po vojni pobite osebe, ima pravico do odškodnine (prvi odstavek), nato ima določbe o sklenitvi poravnave (drugi odstavek), medtem ko tretji odstavek tega člena določa, da "višino odškodnine in postopek za uveljavljanje pravice do odškodnine določa in ureja zakon, ki ureja sklad za poplačilo vojne odškodnine". Po 9. členu ZPKri odloča o priznanju statusa po vojni pobite osebe (oziroma svojca) ter o pravici do odškodnine posebna komisija. Slednja je tožnikoma tudi zdala sklep po 17. členu ZPKri (priloga A 2). ZSPOZ določa način zagotavljanja sredstev za

Po določbi 6. člena ZSPOZ so upravičenci do odškodnine po tem zakonu določeni z zakonom o žrtvah vojnega nasilja, z zakonom o popravi krivic in z zakonom o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Na podlagi akta, s katerim je pristojni organ odločil o upravičencih in njihovih pravicah na navedenih pravnih podlagah, tožena stranka z uporabo meril, določenih v ZSPOZ, odloči o višini odškodnine (1. odstavek 12. člena ZSPOZ). Obstoj akta pristojnega organa o priznanju statusa in pravic je po navedenem pogoj in s tem procesna predpostavka za uvedbo postopka in odločanje o višini odškodnine, ki je po določbah ZSPOZ v pristojnosti tožene stranke.