27. člen ZZUZIS

Tožena stranka primere ukrepov za zagotavljanje zdravstvene neoporečnosti vode omenja v obrazložitvi svoje odločbe in tožnik temu ne oporeka. Vse to potrjuje, da obstajajo ukrepi za to, da se zagotovi distribucija zdravstveno ustrezne vode in se s tem zagotovi cilj, ki se je z odločbo Zdravstvenega inšpektorata zasledoval, to pa je distribucija zdravstveno ustrezne vode. Vse to pa pomeni, da je odločbo Zdravstvenega inšpektorata RS objektivno gledano mogoče izvršiti. Izrek odločbe Zdravstvenega inšpektorata RS je sicer res nedoločen, s tem ko izbiro ukrepa prepušča tožniku, vendar pa ni objektivno neizvršljiv in tudi nima nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki jih z nobenim pravnim sredstvom ni mogoče popraviti in uskladiti z zakonom.

Izrek upravne odločbe, s katero se zavezancu nalaga obveznost, je določen, če je v njem konkretno opredeljeno ravnanje, ki je obvezujoče za zavezanca, torej kaj natančno in v kakšen obsegu je dolžan storiti. Izrek izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, ni določen, saj tožniku prepušča odločanje o obsegu in vsebini ukrepa, toženki pa, da ravnanje na podlagi samoizbire tožnika sprejme kot izvršitev ali jo zavrne. Odločba, na podlagi katere je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, zato ne more postati izvršljiva in ne more pravno učinkovati (je nična).

Obveznosti s področja nalezljivih bolezni, objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo ter minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev na podlagi 6. člena Pravilnika o pitni vodi so naložene lastniku (zasebnega) sistema za oskrbo s pitno vodo, ki nima določenega upravljavca in ne lastniku objekta, ki se iz sistema oskrbuje. Materialnopravno zmotno je nalaganje obveznosti lastniku stavbe, ki ga vodovodni sistem oskrbuje, v kolikor ni tudi lastnik tega vodovoda.

Veterinarska inšpektorica je bila z vidika zagotavljanja zdravstvene neoporečnosti živil, zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi, v okoliščinah konkretnega primera prisiljena prvi tožnici začasno prepovedati zbiranje surovega mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov, saj se ta predhodnih opozoril ni držala, medtem ko izrekanje glob v okviru prekrškovnih postopkov ne more zagotoviti varovanja zdravja in življenja potrošnikov. Pooblastilo za izrek posebnega ukrepa sta v okoliščinah konkretnega primera inšpektorici dajali tako določba 34. člena ZIN kot tudi določba 1. točke prvega odstavka 27. člena ZZUZIS.

Vsebina objave na tožnikovi spletni strani presega dopustno vsebino označbe; tožnik ni predstavil začetnih formul za dojenčke z njihovo označbo, temveč je na spletu posredoval dodatne informacije o njihovih lastnostih. To pa je mogoče opredeliti kot oglaševanje. Ker objava na spletni strani ni objava v publikacijah, ki so specializirane za nego dojenčkov, niti objava v strokovni publikaciji, jo je v smislu določb ZZUZIS treba subsumirati pod pravni pojem nedovoljenega oglaševanja.

Z vidika presoje zakonitosti izpodbijanega akta ni pomembno, kje je do konkretnega onesnaženja na določen dan prišlo, ampak je bistveno, da ima tožnik kot upravljavec vzpostavljen učinkovit sistem za notranji nadzor v smislu 1. odstavka 17. člena ZZUZIS in Pravilnika o pitni vodi ter da v primerih omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode takoj obvesti uporabnike.

V obravnavani zadevi ne gre za preskrbo s pitno vodo, temveč za ukrep zdravstvene inšpekcije zaradi zagotavljanja zahtev, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaževanja pitne vode. To pa lahko uresničuje le tako, da določi izvajalca z ustrezno izobrazbo.

Na podlagi tako ugotovljenih rezultatov je odločitev organa druge stopnje pravilna in se je pravilno oprl na materialni predpis 6. točke 27. člena ZZUZIS in tako pravilno postopal v skladu s 1. in 3. odstavkom 248. člena ZUP. Organ prve stopnje je pridobil poročila o testiranju vzorcev in na podlagi ugotovitev in ocene skladnosti je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno odločila. Podlago za svojo odločitev je imela v poročilih o testiranju vzorcev, ki se nahajajo v predloženih upravnih spisih. V spisih ni najti le poročila o testiranju vzorcev pod točko 8 in 10 izreka odločbe organa prve stopnje, vendar pomanjkanje teh dveh poročil, ob upoštevanju številnih ostalih poročil, ki so v spisu, po presoji sodišča, ne more vplivati na pravilnost odločitve organa prve stopnje in posledično tudi tožene stranke.

Upravni organ je tožniku utemeljeno prepovedal proizvodnjo in promet pure pack embalaže za mleko in mlečne izdelke, saj je bila le-ta potiskana s tiskarskimi barvami, ki vsebujejo heksaklorbenzen (HCB), zaradi česar je zdravstveno neustrezna in neprimerna za prehrano ljudi oziroma za predviden namen uporabe (3. točka 1. odstavka 27. člena ZZUZIS).