Zakon o varstvu pred utopitvami (ZVU)

(1)Ta zakon ureja varstvo pred utopitvami v morju, jezerih, rekah in drugih vodah, kjer se izvajajo športne dejavnosti, kopanje in druge dejavnosti v prostem času ter na javnih kopališčih.

(2)Varstvo pred utopitvami obsega načrtovanje, organiziranje, izvajanje, nadzor ter financiranje ukrepov in dejavnosti za varstvo pred utopitvami.

(3)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123/ES z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L, št. 376 z dne 27. 12. 2006).

(1)Varstvo pred utopitvami iz prejšnjega člena zagotavljajo država, samoupravne lokalne skupnosti, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter fizične osebe v skladu z zakonom.

(2)V pristojnosti države je predpisovanje splošnih ukrepov in pogojev za načrtovanje, organiziranje, izvajanje in usposabljanje na področju varstva pred utopitvami ter izvajanje nadzora ukrepov za varstvo pred utopitvami in določenih drugih nalog v skladu s tem zakonom.

(3)V pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti je predpisovanje posebnih ukrepov za varstvo pred utopitvami, načrtovanje, organiziranje, izvajanje ter sofinanciranje ukrepov za varstvo pred utopitvami.

(1)Država in samoupravne lokalne skupnosti so dolžne spodbujati izvajanje ukrepov in dejavnosti za preprečevanje in zmanjševanje možnosti utopitev.

(2)Lastnik ali drug upravičenec vodnega in priobalnega zemljišča oziroma imetnik vodne pravice ter lastnik oziroma upravljavec naravnega in bazenskega kopališča mora zagotoviti pogoje za preprečevanje oziroma zmanjševanje utopitev ter pogoje za reševanje iz vode.

Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost utopitve oziroma kdor opazi utapljanje ali utopitev, je dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Če sam ne more pomagati, ne da bi s tem ogrozil lastno varnost in varnost drugih, mora o tem takoj obvestiti najbližji center za obveščanje ali policijo, na morju pa tudi Upravo Republike Slovenije za pomorstvo.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: 1. avtonomna potapljaška oprema je potapljaška oprema, sestavljena iz potapljaške obleke, naprave za dihanje s komprimiranim zrakom ali mešanico plinov in iz drugih naprav, ki potapljaču omogočajo avtonomno ter varno potapljanje ali tehnično potapljanje; 2. divje vode so tekoče vode z različnimi vodnimi tvorbami, kot so turbulenten tok, protitok, vodni skok, vrtinec, vodna blazina; 3. kajaki so plovila vseh pojavnih oblik, ki se poganjajo z enolistnim ali dvolistnim veslom in v katerih oseba v plovilu sedi obrnjena v smer vožnje; 4. kopalno območje ima enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja upravljanje z vodami; 5. kopališča so bazenske površine kopalne vode in naravna kopališča, kjer se izvaja posebna raba vode za dejavnost kopališč v skladu s predpisi o vodah in v skladu s tem zakonom, in so namenjena kopanju, rekreativnemu in športnemu plavanju ter skakanju v vodo, s pripadajočo opremo in infrastrukturo, ki so v javni, zdraviliški, športni, rekreativni, turistični ali gostinski uporabi oziroma so namenjena opravljanju kopališke dejavnosti, ne glede na lastnika oziroma upravljavca, ter obratujejo trajno ali sezonsko; 6. obratovalni čas kopališča je čas, ko je kopališče odprto za javnost, se na njem izvaja kopališka dejavnost in za varnost skrbijo usposobljeni reševalci iz vode; 7. organizirane športno-turistične dejavnosti na, v in ob tekočih in divjih vodah so raftanje, kajakaštvo, soteskanje, supanje, rečni bob in druge podobne dejavnosti, ki jih kot storitev izvajajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki; 8. oseba, usposobljena za reševanje iz vode, je oseba, ki je usposobljena po posebnem programu za reševanje iz vode ter za dajanje prve pomoči pri reševanju iz vode pri izvajanju dejavnosti na, v in ob vodi zunaj kopališč, ali strokovni delavec v športu, v skladu z zakonom, ki ureja šport; 9. potapljanje z avtonomno potapljaško opremo je potapljanje z avtonomno potapljaško opremo do globine 40 m v odprti vodi; 10. potrdilo o usposobljenosti za potapljanje je potrdilo, ki ga izda pristojni organ in s katerim se potrjuje usposobljenost za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali za tehnično potapljanje ter določa kategorijo oziroma specialnost, za katero je potapljač usposobljen; 11. reditelj je oseba, ki na kopališčih ob vodnih atrakcijah skrbi za red in varnost; 12. reševalec iz vode je oseba, ki je usposobljena za reševanje ljudi iz vode, za dajanje prve pomoči in vzdrževanje reda na kopališčih oziroma za reševanje ljudi in dajanje prve pomoči na tekočih in divjih vodah; 13. športne dejavnosti so vadba in tekmovanja na, v in ob vodi; 14. tehnično potapljanje je potapljanje z avtonomno potapljaško opremo globje od 40 m in potapljanje v zaprtih ali zalitih prostorih ne glede na globino (podzemnih jamah, rudnikih, izvirih, podzemnih vodotokih in pod ledom); 15. tekoče vode so del celinskih voda s stalnim ali občasnim pretokom; 16. utopitev je smrt zaradi potopitve pod vodno gladino, ki jo povzroči naravna ali druga nesreča oziroma nepredviden dogodek pri kateri koli dejavnosti na, v in ob vodi; 17. vodna atrakcija so tobogani, vodne drče, vodni tokovi, slapovi, plezala nad vodo in druge atrakcije na kopališču; 18. zahtevnejši rečni odsek je del reke, ki se glede na trenutni pretok po mednarodni lestvici uvršča v IV., V. ali VI. stopnjo težavnosti.

Pri načrtovanju in izvajanju posegov v prostor ter pri graditvi kopališč, je treba upoštevati oziroma zagotoviti predpisane prostorske, gradbene in druge tehnične ukrepe za varstvo pred utopitvami, zlasti pa:

1.opredeliti dele kopališč glede na nameravano uporabo;

2.ravni in razrede vgrajenih gradbenih proizvodov;

3.naprave in opremo za varno obratovanje kopališč;

4.označitev kopališč;

5.urejene dostope in izstope iz vode;

6.neoviran dostop za reševalce in reševalna vozila;

7.označitev in primerno zavarovanje nevarnih mest;

8.določitev mest za namestitev opozorilnih napisov, predpisane reševalne opreme in sredstev za prvo pomoč.

(1)Upravljavci prometnih objektov morajo v skladu s predpisi posebej zavarovati cestne odseke, mostove in druge prometne objekte ob vodah, da se pri uporabi skladno s predpisi preprečijo padci ali zdrsi v vodo.

(2)Lastniki oziroma upravljavci plovil na vodah morajo zagotoviti izvajanje predpisanih ukrepov za varstvo pred utopitvami. Zlasti morajo zagotoviti:

1.varno plovbo ter varnost ljudi in premoženja na plovilu;

2.da plovilo ne ogroža varnosti drugih plovil in drugih ljudi v ali na vodi;

3.da imajo plovila, ki morajo biti opremljena tudi z rešilnimi jopiči, le-te shranjene na priročnem mestu.

(1)Lastnik ali drug upravičenec vodnega in priobalnega zemljišča oziroma imetnik vodne pravice, kjer obstaja nevarnost utopitve, mora dovoliti postavitev predpisanih opozorilnih napisov ter reševalne opreme in sredstev.

(2)Na zaledenelih vodnih površinah pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti dovoli hojo, drsanje ali druge dejavnosti na ledu le v času, ko je zaledenela površina varna. Varnost zaledenele površine ugotavlja pravna ali fizična oseba, ki jo za to pooblasti samoupravna lokalna skupnost.

(3)Samoupravna lokalna skupnost glede na geografske, poselitvene, vremenske, tehnične in druge razmere predpiše posebne ukrepe za varstvo pred utopitvami v naselju ter zunaj naselja na vodnem zemljišču ali zemljišču, ki je ob vodnem zemljišču, vendar ti ukrepi ne smejo biti v nasprotju s predpisanimi splošnimi ukrepi.

(4)Samoupravna lokalna skupnost ne glede na prejšnji odstavek prepove ali omeji športne dejavnosti ali dejavnosti v prostem času na delu vode, kjer obstaja posebna povečana nevarnost utopitve.

(1)Upravljavci hidroelektrarn, kjer so na razdalji do 3 kilometrov od jezu, nad katerim je akumulacijsko jezero, kopalna območja oziroma naravna kopališča, dnevno pripravljajo obvestila v katerih navedejo časovni interval, v katerem je kopanje na navedenih območjih zaradi možnosti nenadnega povečanja pretoka in hitrosti rečnih voda nevarno in zato prepovedano (rdeče). Obvestilo iz prejšnjega stavka se objavi v dnevno-informativnih vsebinah elektronskih publikacij.

(2)Upravljavci hidroelektrarn na vidno mesto priobalnega pasu kopalnih območij oziroma na vhod naravnega kopališča iz prejšnjega odstavka prav tako namestijo tablo z urnikom, s katere je jasno razvidno, kdaj je kopanje na tej lokaciji varno in dovoljeno (zeleno) oziroma nevarno in prepovedano (rdeče).

(1)Organizator javnih prireditev na, v in ob vodi mora pridobiti dovoljenje po predpisih o javnem zbiranju in zagotoviti ustrezne ukrepe varstva pred utopitvami, ki jih opredeli v elaboratu. Ta mora vsebovati vrsto prireditve in ciljno skupino, datum in kraj prireditve, potrebne ukrepe varstva pred utopitvami, seznam reševalcev iz vode ali oseb, usposobljenih za reševanje iz vode, ter opredelitev njihovih pristojnosti, seznam potrebne opreme za reševanje iz vode in mesto reševanja. Število reševalcev iz vode ali oseb, usposobljenih za reševanje iz vode, organizator zagotovi glede na vrsto prireditve in stopnjo zahtevnosti voda.

(2)Prireditve na, v in ob tekočih in divjih vodah lahko varujejo le reševalci iz vode, ki so usposobljeni za reševanje na tekočih in divjih vodah.

(3)Izvajalci športnih dejavnosti na, v in ob vodi morajo v skladu s predpisi, ki urejajo šport, zagotoviti varnost sodelujočih z upoštevanjem ukrepov varstva pred utopitvami, z zagotovitvijo zadostnega števila reševalcev iz vode oziroma oseb, usposobljenih za reševanje iz vode, ter ustrezne reševalne opreme.

(1)Izposojevalci opreme in sredstev, namenjenih športnim dejavnostim in dejavnostim v prostem času na, v in ob vodi, morajo z vidika varstva pred utopitvami upoštevati še:

1.da mora biti izposojanje opreme in sredstev prilagojeno vremenskim in vodnim razmeram;

2.da se oprema in sredstva ne izposojajo osebam, mlajšim od 15 let, če so brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je oseba zaupana v varstvo;

3.da so oprema in sredstva ob izdaji tehnično brezhibna, uporabniki pa seznanjeni z osnovami uporabe;

4.da se oprema in sredstva ne izdajajo osebam, ki so pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihotropnih snovi, ter duševno in fizično prizadetim osebam, ki bi lahko s svojo dejavnostjo ogrozile svojo ali tujo varnost, če so brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je oseba zaupana v varstvo.

(2)Izposojevalci opreme in sredstev iz prejšnjega odstavka morajo na vidnem mestu izobesiti navodila za izvajanje ukrepov varstva pred utopitvami, namenjena uporabnikom izposojene opreme in sredstev.

(3)Dejavnost dnevnega izposojanja plovil na morju se opravlja poleg izpolnjevanja predpisanih splošnih pogojev le z dovoljenjem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, s katerim se določijo tudi pogoji, pod katerimi se sme izposojati plovila. Če se z dovoljenjem določeni pogoji ne spoštujejo in se s tem ogroža varnost, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo dovoljenje prekliče.

Delodajalec mora pri delih, kjer obstaja nevarnost utopitve, poskrbeti za:

1.primerno ureditev delovišča ter opremo in sredstva za varno delo;

2.predpisano reševalno opremo in sredstva za reševanje iz vode;

3.predpisano število reševalcev iz vode oziroma oseb, usposobljenih za reševanje iz vode;

4.usposobljenost delavcev za samoreševanje iz vode;

5.neoviran dostop za reševalce in reševalno opremo;

6.druge predpisane ukrepe.

(1)Prebivalci se usposabljajo za varstvo pred utopitvami v osnovnih in srednjih šolah ter na prostovoljnih oblikah usposabljanja, ki jih organizirajo država, samoupravne lokalne skupnosti, društva, športne organizacije in lastniki oziroma upravljavci kopališč.

(2)Osnovne in srednje šole morajo v okviru izobraževanja vsem učencem zagotoviti možnosti, da se naučijo plavati.

(1)Člani in pripadniki gasilskih, potapljaških in drugih reševalnih služb ter enot Civilne zaščite, ki so namenjene zaščiti in reševanju ob poplavah in drugih nesrečah na vodi, morajo biti usposobljeni za reševanje iz vode. Obseg in število pripadnikov, usposobljenih za reševanje iz vode, se določi z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč. Člani in pripadniki služb in enot, ki so usposobljeni za reševanje iz vode, lahko opravljajo tudi naloge oseb, usposobljenih za reševanje iz vode v skladu s tem zakonom.

(2)Za reševanje iz vode in dajanje prve pomoči pri reševanju iz vode se lahko usposobijo polnoletne osebe z ustreznimi psihofizičnimi sposobnostmi in opravljenim preizkusom plavalnih sposobnosti. Člani in pripadniki služb in enot iz prejšnjega odstavka ter osebe, usposobljene za reševanje iz vode, morajo vsakih pet let opraviti preizkus usposobljenosti za reševanje in dajanje prve pomoči pri reševanju iz vode.

(3)Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpiše programe usposabljanja članov in pripadnikov služb in enot iz prvega odstavka tega člena ter programe usposabljanja oseb za reševanje iz vode, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ter programe preizkusa usposobljenosti. Programi usposabljanja in preizkusi usposobljenosti se izvajajo na način in pod pogoji določenimi s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(1)Reševanje ljudi in plovil na morju v skladu s predpisi vodi in izvaja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v sodelovanju s policijo.

(2)Reševanje ljudi in plovil na celinskih vodah vodijo in izvajajo gasilske in druge reševalne službe v sodelovanju s policijo in v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Ukrepe varstva pred utopitvami iz 6., 7., 9., 10. in 11. člena tega zakona in način njihovega izvajanja predpišejo pristojni ministri.

Območje potapljanja z avtonomno potapljaško opremo ali tehničnega potapljanja mora biti vidno označeno.

(1)Potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje je dovoljeno samo osebi s predpisano opremo, ki izpolnjuje naslednja pogoja:

-       da je psihofizično, zdravstveno in plavalno sposobna za potapljanje;

-       da je uspešno opravila usposabljanje in pridobila potrdilo o usposobljenosti za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potapljanje.

(2)Potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje s komprimiranim zrakom se lahko izvaja do globine 40 m.

(3)Usposabljanje za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje ter izdajanje potrdil o usposobljenosti se izvaja v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4)Vlada predpiše merila za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo oziroma za tehnično potapljanje in usposabljanje potapljačev, ki sodelujejo ali so lahko vključeni v zaščito, reševanje in pomoč v skladu z zakonom.

(1)Usposabljanje za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje lahko opravljajo le inštruktorji potapljanja, ki pridobijo pooblastilo za usposabljanje za potapljanje v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.

(2)Pooblastilo iz prejšnjega odstavka izdaja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje oziroma organizacija, ki jo v skladu s predpisi o športu pooblasti minister, pristojen za šport.

Tehnično potapljanje se dovoli tujim državljanom, če:

-       o nameravanem kraju in času potapljanja obvestijo krajevno pristojno policijsko postajo, ki o prijavi izda potrdilo in vodi evidenco izdanih potrdil;

-       se izkažejo, da so nezgodno in življenjsko zavarovani;

-       izkažejo, da so za to usposobljeni;

-       jih pri potapljanju spremlja državljan Republike Slovenije, ki je usposobljen za potapljanje v skladu s tem zakonom.

(1)Prepovedano je kakršnokoli potapljanje na morju v pristaniščih oziroma na območjih, posebej označenih v skladu s predpisi, razen če se ne izvaja zaradi policijskih ali vojaških razlogov oziroma s soglasjem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.

(2)Minister, pristojen za varstvo voda, lahko uredi ali prepove potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potapljanje na območjih, varovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave in voda.

Domače in tuje pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki, ki izvajajo športno-turistične dejavnosti na in v tekočih in divjih vodah s pridobitnim namenom, zagotovijo za vsako skupino udeležencev prisotnost reševalca iz vode po programu C določenem v 31.a členu tega zakona, ki je lahko hkrati tudi vodnik skupine, ter predpisano osebno zaščitno in reševalno opremo.

(1)Pri posamezni dejavnosti na in v vodi se za skupino udeležencev iz prejšnjega člena šteje pri: 1. raftanju – dovoljeno število oseb v raftu; 2. raftanju z mini rafti: – največ deset mini raftov na rečnih odsekih prve stopnje (I.) zahtevnosti, – največ šest mini raftov na rečnih odsekih druge stopnje (II.) zahtevnosti, – največ trije mini rafti na rečnih odsekih tretje stopnje (III.) zahtevnosti, – največ dva mini rafta na rečnih odsekih četrte stopnje (IV.) zahtevnosti; 3. kajakaštvu: – največ trideset kajakov na rečnih odsekih prve stopnje (I.) zahtevnosti, – največ deset kajakov na rečnih odsekih druge stopnje (II.) zahtevnosti, – največ šest kajakov na rečnih odsekih tretje stopnje (III.) zahtevnosti, – največ štirje kajaki na rečnih odsekih četrte stopnje (IV.) zahtevnosti, – največ dva kajaka na rečnih odsekih pete stopnje (V.) zahtevnosti; 4. supanju – največ osem oseb; 5. soteskanju – največ osem oseb; 6. rečnem bobu – največ šest oseb.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek sta pri raftanju na vodi minimalno dve plovili, in sicer raft in varnostno plovilo (kajak) ali dva rafta.

(3)Pri supanju na odsekih reke tretje stopnje (III.) ali četrte stopnje (IV.) zahtevnosti skupino spremlja varnostni kajak. Na rečnih odsekih pete stopnje (V.) in šeste (VI.) stopnje zahtevnosti se raftanje z mini rafti in supanje v komercialne namene ne izvajata. Raftanje in kajakaštvo se ne izvajata v komercialne namene na rečnih odsekih šeste (VI.) stopnje zahtevnosti.

(4)Kriteriji za skupine udeležencev, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, se smiselno uporabljajo tudi za druge podobne organizirane športno-turistične dejavnosti s pridobitnim namenom na in v tekočih in divjih vodah. Največje število udeležencev v skupini določi organizator v soglasju z vodjem skupine, ki je odgovoren za njihovo varnost.

Divje vode se po zahtevnosti razvrstijo v šest stopenj: 1. prva stopnja (I.): mirna voda, 2. druga stopnja (II.): osnovne brzice z jasnimi prehodi, 3. tretja stopnja (III.): brzice z večjimi nepravilnimi valovi in ovirami, zapletenejši prehodi, 4. četrta stopnja (IV): dolge, zahtevne brzice, močni tokovi, ozki prehodi, 5. peta stopnja (V.): zahtevne, dolge in hitre brzice, kompleksni prehodi, 6. šesta stopnja (VI.): ekstremno zahtevno, brzice so neprevozne oziroma so prevozne le v idealnih razmerah.

Kopališko dejavnost lahko opravlja pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in ima priglašeno ustrezno dejavnost obratovanja z bazenom ali kopališčem ter izpolnjuje druge predpisane pogoje.

Območje kopališča mora biti vidno označeno.

(1)Kopanje je dovoljeno le na vodnih površinah, namenjenih kopanju.

(2)Vodne površine na vodah, namenjene kopanju, morajo biti ločene od vodnih površin, namenjenih športnim dejavnostim in drugim dejavnostim v prostem času. Ločitev mora biti fizična ali označena z vidnimi, med seboj povezanimi plovki.

(3)Na kopališčih na morju se smejo kopalci nahajati v mejah 150-metrskega pasu ob obali, če ni drugače določeno.

Lastnik oziroma upravljavec kopališča mora zlasti:

-       zagotoviti naprave, opremo in sredstva za varno obratovanje kopališča;

-       na vidnem mestu postaviti znake, ki opozarjajo na nevarnosti in ustrezna ravnanja;

-       zagotoviti telefonsko ali radijsko zvezo z zdravstveno službo, centrom za obveščanje ali postajo policije, na morju pa tudi z Upravo Republike Slovenije za pomorstvo;

-       zagotoviti opremo in sredstva za reševanje iz vode in za dajanje prve pomoči.

(1)Lastnik oziroma upravljavec kopališča v kopališkem redu določi obratovalni čas kopališča, dejavnosti, ki se lahko opravljajo na vodi in v njej, način uporabe kopaliških objektov in naprav, higienski red na kopališču in druge ukrepe, ki zagotavljajo red, čistočo in varnost kopalcev ter obiskovalcev.

(2)Lastnik oziroma upravljavec kopališča mora na informacijskem mestu objaviti zlasti obvestila o največjem dovoljenem številu obiskovalcev kopališča, reševalnih poteh, rezultatih laboratorijskih preizkusov kopalne vode, temperaturi vode in zraka ter kopališki red.

(3)Kopališki red in obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti objavljena na vidnem mestu na kopališču.

Lastnik oziroma upravljavec kopališča je med obratovanjem dolžan zagotoviti:

-       stalno navzočnost predpisanega števila reševalcev iz vode, razen v bazenih, kjer skupna kopalna površina ne presega površine 200 m 2 in globina vode v nobenem delu ne presega 1,35 m ter stalno navzočnost rediteljev ob vodnih atrakcijah, ki obratujejo;

-       opazovanje, reševanje in dajanje prve pomoči na območju kopališča ter izvajanje drugih ukrepov, ki omogočajo nemoteno in varno kopanje;

-       higiensko vzdrževanje objektov, opreme, naprav in sredstev na kopališču;

-       predpisane higienske zahteve za kopalno vodo v bazenskih kopališčih;

-       objavo predpisanih obvestil v zvezi s higienskimi zahtevami za kopalno vodo;

-       druge zahteve, predpisane za kopalne vode.

(1)Lastnik oziroma upravljavec kopališča ne sme dovoliti vstopa v kopališče in zadrževanja na bazenski ploščadi otroku do 10. leta starosti brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je otrok zaupan v varstvo.

(2)Oseba, ki pelje v kopališče invalidno osebo ali organizirano skupino otrok, je dolžna skrbeti za njihovo varnost ter ob prihodu v kopališče opozoriti reševalca iz vode na njihovo prisotnost.

(3)Reševalec iz vode lahko skupini iz prejšnjega odstavka prepove kopanje in uporabo kopaliških naprav, če ugotovi, da za njihovo varnost ni dovolj poskrbljeno.

(1)Kopalci in obiskovalci se morajo ravnati po določbah kopališkega reda, opozorilnih znakih v kopališču ter po navodilih in opozorilih reševalca iz vode, v kopališčih na morju pa tudi po navodilih in opozorilih Uprave Republike Slovenije za pomorstvo ter policije.

(2)Kopalec ne sme:

-       uporabljati kopaliških naprav, ki jih glede na svoje znanje plavanja ne more uporabljati brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje;

-       uporabljati kopaliških naprav v nasprotju s kopališkim redom oziroma tako, da bi pri tem ogrožal druge kopalce ali sebe;

-       namerno ali iz malomarnosti onesnaževati vodo in druge površine kopališča.

(1)Reševalec iz vode je lahko polnoletna oseba, ki ima najmanj pridobljeno izobrazbo po izobraževalnih programih za pridobitev srednje izobrazbe oziroma srednje strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 5. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ki opravi zdravniški pregled določen v tretjem odstavku 32. člena tega zakona, usposabljanje in preizkus usposobljenosti za reševanje iz vode po izbranem programu ter usposabljanje in preizkus usposobljenosti za dajanje prve pomoči.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek stopnja izobrazbe ni zahtevana za usposabljanje in opravljanje preizkusa usposobljenosti za reševalca iz vode po programu C določenem v 31.a členu tega zakona.

(3)Reševalec iz vode izpolnjevanje pogojev o usposobljenosti iz prvega odstavka tega člena in zdravstveni sposobnosti dokazuje s potrdili, ki jih izda pristojni organ, ki izvaja preizkuse usposobljenosti oziroma zdravniški pregled. Potrdila veljajo štiri leta od izdaje.

(4)Reševalec iz vode mora za izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena vsaka štiri leta opraviti preizkus usposobljenosti za reševanje iz vode po ustreznem programu, preizkus usposobljenosti za dajanje prve pomoči in zdravniški pregled.

(1)Usposabljanje za reševanje iz vode (v nadaljnjem besedilu: usposabljanje) izvaja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje po programih A, B, C, D in E, ki so vsebinsko prilagojeni zahtevnosti reševanja iz vode v različnih okoljih. Po usposabljanju mora kandidat opraviti preizkus usposobljenosti za reševanje iz vode, ki obsega teoretični in praktični del.

(2)Programi A, B in C so namenjeni kandidatom za reševalce iz vode, in sicer:

-        program A za reševanje iz vode na bazenskih kopališčih, ki se deli na program za bazene z globino do 1,35 m (modul A1) in program za bazene z globino vode nad 1,35 m (modul A2);

-        program B za reševanje iz vode na naravnih kopališčih;

-        program C za reševanje iz vode na tekočih in divjih vodah.

(3)Program D je namenjen kandidatom, ki se usposobijo za osebo, usposobljeno za reševanje iz vode.

(4)Program E je namenjen usposabljanju pripadnikov enot Civilne zaščite, gasilskih, potapljaških in drugih služb zaščite in reševanja, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja ob poplavah in drugih nesrečah na vodi.

(5)Kandidat za reševalca iz vode po programih A in B se sme začeti usposabljati, če mu ne manjka več kot šest mesecev do polnoletnosti ter ko z zdravniškim potrdilom, izdanim na podlagi zdravniškega pregleda iz prvega odstavka prejšnjega člena, dokaže, da je telesno in duševno zmožen za reševanje iz vode. Pred začetkom usposabljanja mora kandidat za reševalca iz vode uspešno opraviti preizkus plavalnih sposobnosti, ki ga izvede izvajalec usposabljanja.

(6)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje lahko za izvajanje usposabljanja pooblasti pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-        je registriran za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih,

-        razpolaga s prostori, opremo in učnimi sredstvi za izvedbo programa,

-        ima ustrezno usposobljene predavatelje in inštruktorje, in sicer za teoretični del usposabljanj po programih A, B in C predavatelje, ki imajo najmanj pridobljeno izobrazbo po izobraževalnih programih za pridobitev višješolske izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 6. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, potrdilo o pridobljenem osnovnem pedagoško-andragoškem znanju med študijem ali potrdilo o opravljenem najmanj 16-urnem tečaju pedagoško-andragoških vsebin in izpolnjujejo pogoje za reševalca iz vode po programu, ki ga izvajajo; za izvedbo praktičnega usposabljanja morajo inštruktorji imeti najmanj pridobljeno izobrazbo po izobraževalnih programih za pridobitev srednje izobrazbe oziroma srednje strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 5. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, izpolnjevati pogoje za reševalca iz vode po programu, ki ga izvajajo, in imeti najmanj tri leta izkušenj kot reševalec iz vode, za izvajanje programa C pa še najmanj tri leta izkušenj z vodenjem plovil po divjih vodah.

(7)Preizkus usposobljenosti za reševanje iz vode po izbranem programu se opravi pred komisijo, ki jo imenuje generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(1)Usposabljanje in preizkus usposobljenosti za dajanje prve pomoči kandidati za reševalca iz vode in reševalci iz vode opravijo pri pristojni organizaciji Rdečega križa Slovenije.

(2)O opravljenem preizkusu organizacija iz prejšnjega odstavka izda potrdilo in vodi evidenco o opravljenem preizkusu. Evidenca vsebuje naslednje podatke:

-        osebno ime in priimek udeleženca,

-        datum in kraj rojstva,

-        stalno oziroma začasno prebivališče,

-        datum izdaje potrdila o opravljenem preizkusu,

-        številko izdanega potrdila.

(1)Zdravniške preglede kandidatov za reševalca iz vode in reševalcev iz vode iz prvega odstavka 31. člena tega zakona opravljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti medicine dela, prometa in športa v Republiki Sloveniji, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje teh pregledov.

(2)Po opravljenem zdravniškem pregledu izvajalec zdravstvene dejavnosti izda zdravniško potrdilo.

Pogoji za reševalca iz vode iz 31., 31.a, 31.b in 31.c člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za osebe, usposobljene za reševanje iz vode, razen pogoja izobrazbe, ki zanje ni predpisana, roka veljavnosti potrdil, ki je pet let od njihove izdaje, ter obdobja opravljanja preizkusa usposobljenosti za reševanje iz vode in zdravniškega pregleda iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona, ki se opravljata vsakih pet let.

(1)Reševalec iz vode na kopališču med opravljanjem svojih nalog nosi predpisana oblačila z oznakami in priponko z imenom.

(2)Med opazovanjem površine kopališča mora biti reševalec iz vode na mestu opazovanja, od koder je dobro vidno celotno opazovano območje in ki ga brez menjave drugega reševalca ne sme zapustiti.

(3)Reševalec iz vode lahko zahteva, da kopalec ali obiskovalec, ki krši kopališki red in ne ravna v skladu z njegovimi opozorili, zapusti območje kopališča. Če ne upošteva njegovih navodil, ga lahko prijavi pristojnemu inšpekcijskemu organu ali policiji.

(4)Reševalec iz vode na tekočih in divjih vodah lahko zavrne vodenje skupine, če oceni, da so razmere neprimerne za varno izvedbo športno-turistične dejavnosti na, v in ob vodi.

(1)Minister, pristojen za vode in prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše prostorske, gradbene in tehnične ukrepe za varno obratovanje kopališč ter zahteve za naprave, opremo in sredstva za varno obratovanje kopališč različnih vrst.

(2)Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpiše plavalne sposobnosti, ki jih mora izpolnjevati kandidat za reševalca iz vode oziroma reševalec iz vode, programe usposabljanja za reševalce iz vode, obseg in način izvajanja preizkusov usposobljenosti za reševanje iz vode, pogoje za izdajo pooblastil za izvajanje programov usposabljanja za reševanje iz vode in pogoje za imenovanje komisije za preverjanje usposobljenosti, obvezno osebno zaščitno in osebno reševalno opremo reševalcev iz divjih voda, potrebno število reševalcev iz vode na kopališčih, oblačila z oznakami reševalcev iz vode, opremo za reševanje iz vode, organizacijo in red na kopališčih ter dovoljeno število obiskovalcev na kopališču. Programe usposabljanja za reševanje iz vode predpiše v soglasju z ministrom, pristojnim za šport. V soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, in ministrom, pristojnim za šport, pa predpiše vrste kopališč in kopališke znake.

(3)Minister, pristojen za zdravje, predpiše minimalne higienske zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kopališča, kopalna voda v bazenskih kopališčih, način ugotavljanja in spremljanja higienskih zahtev, pogoje za zagotavljanje higienskih zahtev za kopalne vode v bazenih, opremo in sredstva za dajanje prve pomoči, program usposabljanja za dajanje prve pomoči, obseg preizkusa usposobljenosti za dajanje prve pomoči in zdravniškega pregleda za reševalce iz vode ter pogoje za izvajanje programa in zdravniškega pregleda.

(4)Vlada predpiše minimalne higienske zahteve in standarde kakovosti kopalne vode na kopalnih območjih in v naravnih kopališčih.

(1)Tuja pravna ali fizična oseba iz države članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije lahko usposablja za reševanje iz vode po predpisanih programih skladno s tem zakonom in rešuje iz vode na bazenskih in naravnih kopališčih ter na divjih vodah, če izkaže, da v državi, v kateri ima svoj sedež, izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki jo želi opravljati v Republiki Sloveniji. Pred prvim opravljanjem dejavnosti tuji ponudnik storitev priglasi pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(2)Če Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v predpisanem roku po priglasitvi iz prejšnjega odstavka stranki ne izda odločbe, se šteje, da je bilo stranki ugodeno v skladu z Zakonom o storitvah na notranjem trgu (Uradni list RS, št. 21/10).

(3)Pred prvim opravljanjem dejavnosti Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje preveri tudi poklicno kvalifikacijo oseb iz držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, skladno s predpisi, ki določajo pogoje za izvajanje usposabljanja reševalcev iz vode in pogoje za pridobitev naziva reševalca iz vode v Republiki Sloveniji, po postopku, določenem s predpisi, ki določajo priznavanje poklicnih kvalifikacij v Republiki Sloveniji.

(1)Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vzpostavi in vzdržuje zbirko podatkov o utopitvah, ki vsebuje podatke o:

1.posameznih utopitvah;

2.kraju, času in vzrokih utopitve;

3.intervencijah ob dogodkih, pri katerih je prišlo do utopitve.

(2)Namen zbiranja podatkov iz prejšnjega odstavka je izdelava strokovnih analiz, preventivnih ukrepov, obveščanje javnosti in načrtovanje nadaljnjih ukrepov varnosti na področju varstva pred utopitvami.

(3)O utopitvah in dogodkih, povezanih z utopitvami, so ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, dolžni posredovati podatke lastniki oziroma upravljavci kopališč ter druge osebe, ki so sodelovale oziroma so bile prisotne ob dogodku, povezanem z utopitvijo.

(4)Zbirka podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje osebne podatke o utopljencih: ime in priimek, datum in kraj rojstva ter naslov stalnega oziroma začasnega bivališča.

(5)Osebne podatke iz prvega odstavka tega člena smejo uporabljati pristojni državni organi ter pravne in fizične osebe, pooblaščene za izvajanje varstva pred utopitvami.

(1)O opravljenih preizkusih usposobljenosti za reševanje iz vode po različnih programih v skladu s tem zakonom vzpostavi in vzdržuje zbirko podatkov ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Namen zbiranja podatkov iz prejšnjega odstavka je organiziranje in usposabljanje potrebnega števila reševalcev iz vode oziroma reševalnih služb.

(3)Zbirka podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje osebne podatke: 1. ime in priimek, 2. datum in kraj rojstva, 3. naslov stalnega oziroma začasnega bivališča, 4. elektronski naslov, 5. telefonsko številko, 6. izobrazbo, 7. fotografijo, 8. program usposabljanja, 9. datum izdaje potrdila o opravljenem preizkusu usposobljenosti za reševanje iz vode in 10. številko potrdila.

(4)Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se pridobijo neposredno od oseb, o katerih se vodi zbirka podatkov, ali pa se pridobijo iz že obstoječih zbirk podatkov ter se hranijo in uporabljajo le toliko časa, kot je to potrebno za namen, za katerega so bili zbrani, vendar največ dve leti po tem, ko so osebe prenehale opravljati dejavnost, povezano z izvajanjem ukrepov za varstvo pred utopitvami.

(5)Osebne podatke iz tretjega odstavka tega člena smejo uporabljati pristojni državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter pravne in fizične osebe, pooblaščene za izvajanje varstva pred utopitvami.

(1)Nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na delovna področja posameznih ministrstev, neposredno opravljajo inšpektorji Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Prometnega inšpektorata Republike Slovenije, Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport in Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

(2)Nadzor nad izvajanjem določb drugega odstavka 7. člena, 8. člena, prvega odstavka 9. člena, 20.a in 20.b člena tega zakona poleg organov iz prejšnjega odstavka izvaja tudi policija.

(3)Zdravstveni inšpektor lahko pri opravljanju nadzorstva iz prvega odstavka tega člena začasno prepove uporabo kopalne vode v bazenskih kopališčih, če iz analize kopalne vode izhaja, da kopalna voda ni primerna za kopanje oziroma predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali če neizpolnjeni pogoji za zagotavljanje higienskih zahtev za kopalno vodo, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi.

(4)Inšpektor, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, lahko prepove obratovanje kopališča, dokler lastnik oziroma upravljavec kopališča ne zagotovi zadostnega števila ustrezno usposobljenih reševalcev iz vode.

(1)Z globo 1200 do 4000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti:

1.če ne upošteva oziroma zagotovi predpisanih prostorskih, gradbenih in drugih tehničnih ukrepov za varstvo pred utopitvami (6. člen);

2.če v skladu s predpisi ne zavaruje cestnih odsekov, mostov in drugih prometnih objektov ob vodah tako, da se pri uporabi skladno s predpisi preprečijo padci ali zdrsi v vodo (prvi odstavek 7. člena);

3.če kot lastnik oziroma upravljavec plovila na vodi ne zagotovi izvajanja predpisanih ukrepov za varstvo pred utopitvami (drugi odstavek 7. člena);

4.če ne dovoli postavitve predpisanih opozorilnih napisov ter reševalne opreme in sredstev (prvi odstavek 8. člena);

5.(črtana);

6.če organizira hojo, drsanje ali druge dejavnosti na ledu v času, ko to ni dovoljeno (drugi odstavek 8. člena);

7.če kot organizator javne prireditve na, v in ob vodi ne pridobi dovoljenja pristojnega organa po predpisih o javnih zbiranjih, na morju pa dovoljenja Uprave Republike Slovenije za pomorstvo oziroma, če ne zagotovi potrebnih ukrepov varstva pred utopitvami (prvi odstavek 9. člena); 7.a  če prireditev na tekočih in divjih vodah varujejo reševalci iz vode, ki niso usposobljeni za reševanje na tekočih in divjih vodah (drugi odstavek 9. člena); 7.b  če se pri organiziranju športno-turistične dejavnosti na in v tekočih in divjih vodah za vsako skupino udeležencev ne zagotovi prisotnosti reševalca na tekočih in divjih vodah ter predpisane osebne zaščitne in reševalne opreme (20.a člen);

8.če izposoja opremo in sredstva, namenjena športnim dejavnostim in dejavnostim v prostem času v nasprotju z določili prvega odstavka 10. člena ter ne upošteva pogojev iz dovoljenja, ki ga je izdala Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (10. člen); 8.a  če kot izposojevalec opreme in sredstev namenjenih športnim dejavnostim in dejavnostim v prostem času na vidnem mestu ne izobesi navodil za izvajanje ukrepov varstva pred utopitvami, namenjenih uporabnikom izposojene opreme in sredstev (drugi odstavek 10. člena);

9.če pri delih, kjer obstaja nevarnost utopitve ne poskrbi za predpisane ukrepe (11. člen); 9.a  če javno prireditev varujejo osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za reševanje iz vode (prvi odstavek 9. člena); 9.b  če ne označi območja potapljanja z avtonomno potapljaško opremo ali tehničnega potapljanja (16. člen);

10.če dovoli potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potapljanje osebi, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (prvi odstavek 17. člena);

11.če dovoli potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potapljanje s komprimiranim zrakom globje od 40 m (drugi odstavek 17. člena);

12.če izvaja usposabljanje za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje brez pooblastila za usposabljanje za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje (prvi odstavek 18. člena);

13.če dovoli potapljanje tujemu državljanu, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (19. člen);

14.če dovoli potapljanje na morju v pristaniščih oziroma na območjih posebej označenih v skladu s predpisi, kjer je potapljanje prepovedano (20. člen); 14.a če je pri posamezni organizirani športno-turistični dejavnosti v skupini več udeležencev, kot je dovoljeno (prvi odstavek 20.b člena);

15.če organizira kopanje na vodnih površinah, ki niso namenjene kopanju (prvi odstavek 25. člena);

16.če ne loči vodnih površin, namenjenih kopanju, od vodnih površin, namenjenih tudi drugim športnim dejavnostim in dejavnostim v prostem času (drugi odstavek 25. člena);

17.če ne zagotovi opreme in sredstev za varno obratovanje, znakov, zvez oziroma opreme in sredstev za reševanje iz vode in dajanje prve pomoči (26. člen);

18.če ne določi predpisanih vsebin kopališkega reda ali če na informacijskem mestu ne objavi predpisanih obvestil oziroma če kopališki red in obvestila niso objavljena na vidnem mestu na kopališču (27. člen);

19.če ne zagotavlja stalne navzočnosti predpisanega števila reševalcev iz vode, razen v bazenih, kjer skupna kopalna površina ne presega površine 200 m 2 in globina vode v nobenem delu ne presega 1,35 m, in stalne navzočnosti rediteljev ob delujočih vodnih atrakcijah opazovanja, reševanja in dajanja prve pomoči na območju kopališča ter izvajanja drugih ukrepov, ki omogočajo nemoteno in varno kopanje, higienskega vzdrževanja objektov, opreme, naprav in sredstev na kopališču, predpisanih higienskih zahtev za kopalno vodo v bazenskih kopališčih, objave predpisanih sporočil oziroma obvestil v zvezi s higienskimi zahtevami za kopalno vodo oziroma drugih zahtev, predpisanih za območje kopalne vode (28. člen);

20.če dovoli vstop v kopališče in zadrževanje na bazenski ploščadi otroku do 10. leta starosti, ki je brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je otrok zaupan v varstvo (prvi odstavek 29. člena); 20.a če delo reševalca iz vode opravlja oseba, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (prvi in četrti odstavek 31. člena);

21.če reševalec iz vode ne opravi vsako tretje leto preizkusa usposobljenosti za reševanje iz vode in nudenje prve pomoči ter zdravniški pregled (tretji odstavek 31. člena); 21.a če usposabljanje izvajajo pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki nimajo pooblastila Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (šesti odstavek 31.a člena);

22.če reševalec iz vode med opravljanjem svojih nalog ne nosi predpisanih oblačil z oznakami ali če med opazovanjem vodne površine brez zamenjave ali drugega utemeljenega razloga zapusti mesto opazovanja (prvi in drugi odstavek 31.d člena);

23.če ravna v nasprotju z odločitvijo inšpekcijske službe (35. člen).

(2)Z globo najmanj 400 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo najmanj 400 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti:

1.če ne upošteva oziroma zagotovi predpisanih prostorskih, gradbenih in drugih tehničnih ukrepov za varstvo pred utopitvami (6. člen);

2.če ne omeji ali ne izda prepovedi za športno dejavnost ali dejavnosti v prostem času na delu vode, kjer obstaja posebna povečana nevarnost utopitve (četrti odstavek 8. člena);

3.če dovoli potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potapljanje osebi, ki nima predpisane potapljaške opreme ali ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (prvi odstavek 17. člena).

Z globo najmanj 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik:

1.če o utapljanju oziroma utopitvi ne obvesti najbližjega centra za obveščanje ali policije, na morju pa tudi Upravo Republike Slovenije za pomorstvo (4. člen);

2.če ne dovoli postavitve predpisanih opozorilnih napisov ter reševalne opreme in sredstev (prvi odstavek 8. člena); 2.a  če opravlja naloge osebe, usposobljene za reševanje iz vode, pa ni opravil predpisanega usposabljanja ali preizkusa usposobljenosti (drugi in tretji odstavek 13. člena); 2.b  če ne označi območja potapljanja z avtonomno potapljaško opremo ali tehničnega potapljanja (16. člen);

3.če se potaplja z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potaplja s komprimiranim zrakom globje od 40 m (drugi odstavek 17. člena);

4.če se potaplja na morju v pristaniščih oziroma na območjih posebej označenih v skladu s predpisi, kjer je potapljanje prepovedano (prvi odstavek 20. člena);

5.če se potaplja z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potaplja na območjih, varovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave in voda (drugi odstavek 20. člena);

6.če se kopa na vodnih površinah, ki niso namenjene kopanju (prvi odstavek 25. člena);

7.če se kot kopalec nahaja zunaj 150-metrskega pasu ob obali (tretji odstavek 25. člena);

8.če ne poskrbi za varnost invalidne osebe ali organizirane skupine otrok, ki jih pripelje v kopališče ter ob prihodu v kopališče ne opozori reševalca iz vode na njih (drugi odstavek 29. člena);

9.če se ne ravna po določbah kopališkega reda, opozorilnih znakih v kopališču ter po navodilih in opozorilih reševalca iz vode, v kopališčih na morju pa tudi po navodilih in opozorilih Uprave Republike Slovenije za pomorstvo ter policije (prvi odstavek 30. člena);

10.če uporablja kopališke naprave v nasprotju s kopališkim redom oziroma tako, da s tem ogroža druge kopalce ali sebe ali če namerno ali iz malomarnosti onesnažuje vodo in druge površine kopališča (drugi odstavek 30. člena);

11.če opravlja naloge reševalca iz vode, pa za to ni usposobljen ali ni opravil predpisanega preizkusa usposobljenosti (prvi, drugi in tretji odstavek 31. člena);

12.če opravlja naloge osebe, usposobljene za reševanje iz vode, pa za to ni ustrezno usposobljen (31.č člen);

13.če med opravljanjem nalog reševalca iz vode ne nosi predpisanih oblačil z oznakami ali če med opazovanjem vodne površine zapusti mesto opazovanja brez menjave (prvi in drugi odstavek 31.d člena).

(1)S tem zakonom določeni predpisi morajo biti izdani najkasneje v enem letu po sprejetju tega zakona.

(2)Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo uredba o potapljanju z avtonomno potapljaško opremo (Uradni list RS, št. 65/97), pravilnik o varnosti pred utopitvami (Uradni list SRS, št. 33/78), pravilnik o higienskih zahtevah za bazenske kopalne vode (Uradni list SRS, št. 9/88 in 18/88) in drugi predpisi, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

(3)Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka tega člena izvajajo nadzor nad izvrševanjem predpisov iz prejšnjega odstavka inšpektorji in drugi delavci s posebnimi pooblastili posameznih državnih organov v skladu s svojim delovnim področjem.

Lastniki oziroma upravljavci kopališč morajo uskladiti njihovo obratovanje s tem zakonom v enem letu od njegove uveljavitve.

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati zakon o varnosti v urejenih kopališčih (Uradni list SRS, št. 1/87).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.