108. člen ZIKS-1

Po določbi 108. člena ZIKS-1 direktor zavoda odločitev o pogojnem odpustu sprejme na podlagi prostega preudarka. Če je upravni organ pooblaščen za odločanje po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole v upravnem sporu opredeljen v z določbo tretjega odstavka 40. člena ZUS-1. Na podlagi te določbe sodišče preveri zgolj to, da je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. Predčasen odpust prestajanja kazni ni pravica obsojenca. To je privilegij, ki ga je lahko deležen tisti obsojenec, ki s svojim vedenjem med prestajanjem kazni v zavodu pokaže, da je pripravljen spremeniti in urediti svoje življenje tako, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Med te pa sodi vsekakor tudi kritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in (tudi) odvisnosti od alkohola.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v času njene izdaje že prestal 97,6% kazni in da jo v celoti prestane dne 13. 5. 2015. Glede na to, da je tožnikova zaporna kazen že potekla oziroma jo je že prestal, tožnik v tožbi, ki jo je vložil 11. 5. 2015, več ne izkazuje pravnega interesa (pravne koristi) za rešitev tega spora.

V obravnavani zadevi je šlo za odpust obdolženke s prestajanja zaporne kazni brez kakršnega koli dodatnega pogoja, zato ji kot prestano kazen ni mogoče vštevati časa od odpusta dalje do dneva, ko bi sicer obdolženka prestala celotno kazen zapora. Glede na navedeno je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se obdolženki v izrečeno kazen všteje le čas prestan v zaporu po sodbi Okrajnega sodišča v Postojni I Kr 6335/2013 do dne predčasnega odpusta.

Na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, sodišče ne more rešiti spora, ker so bila dejstva v bistvenih točkah nepopolno oziroma zmotno ugotovljena, zaradi česar je tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku naj organ dopolni ugotovitveni postopek, pri čemer naj preizkusi vse tožnikove ugovore, po potrebi zahteva dopolnitev poročila zavoda in o stvari ponovno odloči.

Dejstvo, da predčasnega odpusta s prestajanja zaporne kazni, o katerem odloči direktor zavoda, ni mogoče preklicati, ne pomeni, da je obsojenec z dnem predčasnega odpusta kazen tudi prestal. Kazen se izteče z dnem, ko bi bila prestana v primeru, če predčasnega odpusta ne bi bilo.

Pogojni odpust prestajanja kazni zapora ni pravica obsojenca. To je privilegij, ki ga je lahko udeležen tisti obsojenec, ki s svojem vedenjem med prestajanjem kazni v zavodu pokaže, da je pripravljen spremeniti in urediti svoje življenje tako, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.

O pogojnem odpustu odloča Komisija za pogojni odpust v svojstvu kolektivnega upravnega organa, ki je na predpisan način sestavljena iz treh članov. V konkretnem primeru ne gre za kazenski, temveč za upravni postopek, v katerem pristojni upravni organ odloča o prošnji tožnika za pogojni odpust na podlagi diskrecijskega pooblastila zakonodajalca za odločanje po prostem preudarku, torej ne gre za odločanje o (civilni) pravici tožnika, niti za kazenski postopek.

Toženka je v zadostni meri je obrazložila vse relevantne dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka. V zadostni meri je tudi obrazložila, zakaj meni, da je vključitev v psihološko obravnavo za tožnika pomembna z vidika presoje izpolnjevanja pogoja predčasnega odpusta s prestajanja kazni, in sicer, da se aktivno udeležuje koristne dejavnosti. Pogojni odpust s prestajanja kazni namreč ni pravica obsojenca. To je privilegij, ki ga je lahko deležen tisti obsojenec, ki s svojim vedenjem med prestajanjem kazni v zavodu pokaže, da je pripravljen spremeniti in urediti svoje življenje tako, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.