3. člen ZPPPD

Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je obtoženec s proizvodnjo konoplje in njenih produktov ter dajanjem slednjih v prodajo oziroma v promet pridobival finančna sredstva za lastno preživljanje. Vendar po presoji pritožbenega sodišča navedena okoliščina ne predstavlja odločilnega dejstva, ki bi onemogočalo uporabo 4. točke 358. člena ZKP. Pritrditi je pritožniku, da iz izpovedb zaslišanih prič in zagovora obtoženca izhaja, da je obtoženec prideloval konopljo in izdeloval konopljine produkte zaradi prepričanosti v njene pozitivne učinke pri zdravljenju različnih bolezni. Iz podatkov spisa nadalje ne izhaja, da bi imela konopljina smola, ki jo je izdelal, negativne učinke za njene odjemalce, kar pomeni da slednji niso utrpeli škodljivih posledic. Obtoženec je očitano kaznivo dejanje storil s krivdno obliko naklepa, ki je edina možna krivdna oblika pri kaznivemu dejanju po 186. členu KZ-1. Pri tem je po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati, da obtoženčev nagib ni bil koristoljuben, saj ni izkoriščal zdravstvenih težav odjemalcev in se ni okoriščal na podlagi njihove nesreče. Ob upoštevanju teže kaznivega dejanja, neznatnosti škodljivih posledic

Strokovno mnenje, ki ga v predkazenskem postopku opravi NFL nima lastnosti izvedenskega mnenja, vendarle pa ima težo dokaza, na katerega je mogoče opreti sodno odločbo v primeru, če se ne pojavi dvom v analizirano snov oziroma da snov ne ustreza lastnosti prepovedane droge, kar pa v predmetnem kazenskem postopku obramba nikoli ni zatrjevala, niti tega ne trdi v pritožbi. Pri hrambi droge z namenom nadaljnje prodaje gre za trajajoče kaznivo dejanje, vendar gre za eno kaznivo dejanje, ki traja toliko časa, kolikor traja protipravno stanje, zato začetek in časovna dolžina protipravnega stanja za ugotovitev časa izvršitve kaznivega dejanja nista pomembna, ampak trenutek, ko je takšno protipravno stanje prenehalo. Po tem trenutku je treba ugotavljati, kateri kazenski zakonik je treba uporabiti.

Iz povzetka obrazložitve napadene sodbe po presoji pritožbenega sodišča ni povsem jasno razbrati, ali je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo obtožbe, ker ugotavlja obstoj okoliščin, ki izključujejo protipravnost njunega ravnanja, kar bi utemeljevalo izrek oprostilne sodbe po 1. točki in ne po 3. točki 358. člena ZKP, ker dejanje, za katero sta obtožena, po zakonu ni kaznivo dejanje, ali pa zato, ker ni dokazano, da sta storila dejanje, katerega sta obtožena, kar utemeljuje oprostilni izrek po 3. točki 358. člena ZKP. Razlogi napadene sodbe nihajo med prvo in drugo navedenimi razlogi za izrek oprostilne sodbe, kar je sklepati tudi na podlagi obrazložitve napadene sodbe v delu, v katerem sodišče prve stopnje zastavlja vprašanje, ali bolniki, ki jim konkretni produkti iz konoplje, glede na njihove izpovedbe, pomagajo pri lajšanju zdravstvenih težav, nimajo pravice do primernega dostopa do teh produktov, kar nakazuje, da po stališču sodišča prve stopnje v takih primerih ne gre za kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1B.

Ker je vsaka konoplja, ne glede na (nizko) vsebnost THC, mamilo, je tudi gojenje industrijske konoplje praviloma kaznivo dejanje, razen, če ima pridelovalec dovoljenje Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Napačno je stališče, da se iz razloga ponovitvene nevarnosti lahko odredi pripor le pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo ter pri premoženjskih deliktih. Pri kaznivih dejanjih prepovedanega prehoda čez državno mejo je varnost ljudi ogrožena ne le zaradi visokih zneskov, ki jih morajo za take usluge storilcem plačevati večinoma ekonomsko popolnoma obubožane osebe, ampak tudi zaradi praviloma nemogočih in ogrožujočih razmer, v katerih poteka spravljanje teh ljudi čez državno mejo. Ker je marihuana že v Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) opredeljena kot droga, ki je zelo nevarna za človekovo zdravje, je vložnikovo stališče, da gre za nenevarno drogo in da zato s ponovitvijo takega kaznivega dejanja varnost ljudi ne bi bila ogrožena, brez podlage.

Napačno je stališče, da se iz razloga ponovitvene nevarnosti lahko odredi pripor le pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo ter pri premoženjskih deliktih. Pri kaznivih dejanjih prepovedanega prehoda čez državno mejo je varnost ljudi ogrožena ne le zaradi visokih zneskov, ki jih morajo za take usluge storilcem plačevati večinoma ekonomsko popolnoma obubožane osebe, ampak tudi zaradi praviloma nemogočih in ogrožujočih razmer, v katerih poteka spravljanje teh ljudi čez državno mejo. Ker je marihuana že v Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) opredeljena kot droga, ki je zelo nevarna za človekovo zdravje, je vložnikovo stališče, da gre za nenevarno drogo in da zato s ponovitvijo takega kaznivega dejanja varnost ljudi ne bi bila ogrožena, brez podlage.