29. člen ZPIZ-1

Z odločbo št. U-I-494/18-27 z dne 7. 10.20216 je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bil 397. člen ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo. Po zaključkih Ustavnega sodišča izpodbijana ureditev v 379. členu ZPIZ-1 ni bila skladna z načelom enakosti iz 2. odstavka 14. člena Ustave, saj niso bili podani ustavno dopustni razlogi za različno obravnavo delovnih invalidov II. in III. kategorije, ki so pridobili pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti po prej veljavnih predpisih, pa je pri njih v času uporabe ZPIZ-1 prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove, ter delovnimi invalidi II. in III. kategorije, ki so kot prvi pridobili pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti po prej veljavnih predpisih, vendar pri njih do spremembe že ugotovljene invalidnosti ni prišlo. Ker 397. člen ZPIZ-1 več ne velja, je Ustavno sodišče le ugotovilo protiustavnost določbe, saj zakon ni urejal vprašanja, ki bi ga moral. Na podlagi 2. odstavka 40. člena ZUstS je Ustavno sodišče določilo tudi način izvršitve svoje odločitve. Izreklo je, da je zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije) po predpisih, ki so se uporabljal

Poškodb pri delu oziroma poklicnih bolezni v zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, za katere poškodovanec ni zavarovan pri nosilcu oziroma izvajalcu obveznega zavarovanja temveč pri tujem nosilcu zavarovanja, ni mogoče šteti za takšne.

Na podlagi 160. člena ZPIZ-1 je toženec s prvostopno odločbo, potrjeno z dokončno odločbo, odločil, da se tožnici (zavarovanki iz 29. člena ZPIZ-1) izplačuje delna invalidska pokojnina od dneva nastanka invalidnosti za čas, ko je zavarovanka prijavljena pri Zavodu RS za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Tožnica se je 1. 9. 2005 zaposlila za 4 ure, ker je že tedaj bila pri njej ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost in III. kategorija invalidnosti. Sprememba statusa zavarovanke ne more biti razlog za izplačevanje delne invalidske pokojnine le do 31. 8. 2005. Dejstvo, da je tožnica z dnem 1. 9. 2005 spremenila status, ima za posledico le spremembo pravne podlage (to ne predstavlja več 160. člen, pač pa 159. člen ZPIZ-1). Zato ima tožnica pravico do izplačevanja delne invalidske pokojnine tudi po tem datumu, to je po pričetku dela s krajšim delovnim časom od polnega.

Ker je pri tožnici, invalidu III. kategorije po prej veljavnem ZPIZ s pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugem ustreznem delu, prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti (potrebne so dodatne razbremenitve pri delu in delo v skrajšanem delovnem času) in je s tem pridobila pravico do dela v skrajšanem delovnem času po ZPIZ-1, ji je toženec utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugem ustreznem delu in ji priznal pravico do delne invalidske pokojnine.