15. člen ZZZiv
Prepovedana ravnanja so:
- zbadanje ali zabadanje živali, rezanje, sekanje, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolno občevanje med človekom in živaljo, z njim izenačeno spolno ravnanje ali kakšno drugo spolno dejanje zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb;
- izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;
- prisilno hranjenje, če to ni v zdravstvene ali v znanstveno-raziskovalne namene, puljenje perja živi perjadi, trganje rib s trnkov in druga podobna dejanja v nasprotju z določbami tega zakona;
- streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave;
- obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, prodaja in uporaba sredstev (npr. pasti stopalk in zank), ki žival imobilizirajo tako, da je ne usmrtijo, povzročene pa so ji poškodbe in bolečina. Ne glede na prejšnji stavek je dovoljena prodaja in uporaba limanic za zatiranje škodljivih glodavcev;
- organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo;
- uporaba živih živali za hrano ali vabo; izjemoma je dopustna uporaba živih živali za hrano, če so pogoji približani pogojem v naravi;
- preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živali (premladih ali spolno nezrelih živali) za razplod, onemogočanje potrebnega počitka, preskubljenje perutnine, aplikacija farmacevtskih preparatov ali drugih snovi z namenom izboljšanja športnih dosežkov (doping) ter uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje;
- vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju, zlasti pa uporaba, prodaja in trženje naprav za daljinsko upravljanje ali avtomatskih naprav, ki se pritrdijo na žival in ob aktiviranju povzročijo električni šok;
- preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali razen za izvajanje veterinarskih ukrepov in za ukrepe za varovanje premoženja na način, ki živali ne povzroča nepotrebnega trpljenja;
- lov na divjad v času lovopusta, lov na vodeče samice v času poleganja in dojenja mladičev ter neupravičena opustitev zasledovanja obstreljene divjadi;
- namerna trajna ali začasna zapustitev živali;
- krmljenje živali s snovjo, ki ji povzroča, trpljenje, poškodbe ali smrt;
- izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo človeka, v naravo, če ni pripravljena za preživetje v naravnem okolju;
- lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu;
- zadrževanje prostoživečih živali v neregistriranih živalskih vrtovih;
- reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo gensko spremenjenih organizmov v zaprtem sistemu, če reja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;
- posegi na živalih, opravljeni v nasprotju s predpisi;
- spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali, razen za namen šolanja psov ali uporabe službenih policijskih in vojaških psov;
- oddaja več kot enega psa letno, ki ne izhaja iz lastne vzreje, za denarno nadomestilo;
- tek živali, privezane na motorno prometno sredstvo;
- reja in lov na živali zgolj zaradi pridobivanja njihovih kožuhov, kož ali perja;
- privezovanje psov;
- nastanitev živali na premajhnem prostoru brez možnosti zadostne rekreacije glede na fiziološke in etološke potrebe živali, vključno z nastanitvijo psov v kletke v stanovanjskih prostorih v nasprotju s predpisi, ki urejajo pogoje bivanja živali;
- uporaba živali kot dobitek ali nagrada na tekmovanjih, pri igrah na srečo ali na javnih prireditvah;
- uporaba, prodaja in trženje pasti za lov divjadi v nasprotju s predpisi o lovstvu. Ne glede na prejšnji odstavek so dovoljena naslednja ravnanja: a) odlov živali v skladu s predpisi, ki urejajo lovstvo in ribištvo; b) odvzem živali iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, lovstvo in ribištvo; c) sokolarjenje v skladu s predpisi o lovstvu; č) začasno zadrževanje avtohtonih vrst prostoživečih živali v ujetništvu z namenom doselitve ali ponovne naselitve te vrste v naravno okolje; d) streljanje gojene divjadi v oborah ali uporaba strelnega orožja s prostim projektilom za namen zakola rejnih živali v skladu s predpisi Unije, ki urejajo zaščito živali pri zakolu, in predpisi Unije o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora, vendar le kadar živali ni mogoče drugače fiksirati oziroma bi to fiksiranje ogrožalo varstvo in zaščito ljudi oziroma živali; e) omama, anestezija ali usmrtitev nevarnih živali, če je to povezano z varstvom in zaščito ljudi oziroma živali; f) oddaja psa, ki ne izhaja iz lastne vzreje, za denarno nadomestilo, če gre za psa iz zavetišča ali za psa v lasti državnih organov; g) privezovanje psov zaradi zagotavljanja nadzora in fizičnega varstva na javnih mestih, zaradi oskrbe, zdravljenja ali šolanja, med vadbo v okviru tekmovanj, lova ali drugih dejavnosti, v katerih je pes udeležen, za počitek ali prenočitev na potovanju ali pri bivanju na območjih, kjer je vstop psom prepovedan. Če je ravnanje iz prvega odstavka tega člena storjeno naklepno ali iz malomarnosti in zaradi tega nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.
- UPRS Sodba IV U 36/2021-81Upravno sodišče RS · 2022
Sodišče je ugotovilo, da so bili pogoji za odvzem psa iz 43. člena ZZZiv izpolnjeni, in to za trajni odvzem in za odvzem stikov tožnice s psom, za namestitev v zavetišče in za možnost oddaje psa novemu skrbniku, ki bo zagotavljal ustrezno bivališče in oskrbo. Uradna veterinarka je ocenila, da je lastnica psa ravnala v nasprotju z določili ZZZiv, ker ni zagotovila oskrbe psa na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji. Organ prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ravnanje tožnice, povzeto iz policiijskega poročila ter fotografije psa, opredelil kot neprimerno z vidika oskrbe psa. Organ prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ravnanje tožnice, povzeto glede na znanje uradne veterinarke iz videoposnetka dogodka, ki je ugotavljala, da gre za ščuvanje psa na soseda s strani tožnice, in zapisnika o zaslišanju priče opredelil kot prepovedano ravnanje spodbujanja napadalnosti živali do človeka.
- UPRS sodba U 1994/2000Upravno sodišče RS · 2003
Pri uporabi določila 2. odstavka 14. člena ZVGLD morajo biti vsi zakonski elementi natančno in celovito ugotovljeni v dokaznem postopku tudi zaradi upoštevanja določil Zakona o ohranjanju narave in Zakona o zaščiti živali. Nujnost uporabe sorazmernega ukrepa v razmerju med sredstvi in zakonitim ciljem v tovrstnih primerih izrecno zahteva določilo 26. člena ZZZiv. Izpodbijana odločba je nezakonita, saj tožena stranka ni dokazala elementa občutne škode in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ni utemeljila, da škode ni mogoče drugače preprečiti.
Različice besedila: 7Pokaži ▾
- od 12. 8. 2025 · trenutno
- 3. 11. 2023 – 11. 8. 2025
- 8. 10. 2021 – 2. 11. 2023
- 25. 3. 2013 – 7. 10. 2021
- 23. 2. 2007 – 24. 3. 2013
- 25. 2. 2004 – 22. 2. 2007
- 10. 12. 1999 – 24. 2. 2004
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 10Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 11. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba IV U 36/2021-81Upravno sodišče RS · 11. 11. 2022besedilo 2021–2023
Sodišče je ugotovilo, da so bili pogoji za odvzem psa iz 43. člena ZZZiv izpolnjeni, in to za trajni odvzem in za odvzem stikov tožnice s psom, za namestitev v zavetišče in za možnost oddaje psa novemu skrbniku, ki bo zagotavljal ustrezno bivališče in oskrbo. Uradna veterinarka je ocenila, da je lastnica psa ravnala v nasprotju z določili ZZZiv, ker ni zagotovila oskrbe psa na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji. Organ prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ravnanje tožnice, povzeto iz policiijskega poročila ter fotografije psa, opredelil kot neprimerno z vidika oskrbe psa. Organ prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ravnanje tožnice, povzeto glede na znanje uradne veterinarke iz videoposnetka dogodka, ki je ugotavljala, da gre za ščuvanje psa na soseda s strani tožnice, in zapisnika o zaslišanju priče opredelil kot prepovedano ravnanje spodbujanja napadalnosti živali do človeka.
- UPRS sodba U 1994/2000Upravno sodišče RS · 7. 5. 2003besedilo 1999–2004
Pri uporabi določila 2. odstavka 14. člena ZVGLD morajo biti vsi zakonski elementi natančno in celovito ugotovljeni v dokaznem postopku tudi zaradi upoštevanja določil Zakona o ohranjanju narave in Zakona o zaščiti živali. Nujnost uporabe sorazmernega ukrepa v razmerju med sredstvi in zakonitim ciljem v tovrstnih primerih izrecno zahteva določilo 26. člena ZZZiv. Izpodbijana odločba je nezakonita, saj tožena stranka ni dokazala elementa občutne škode in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ni utemeljila, da škode ni mogoče drugače preprečiti.