95. člen ZUP

Drsne ograje, ki je del pocinkane ograje, potekajoče okoli dvorišča stanovanja, kjer oseba, ki ji je dokument potrebno vročiti, stanuje, namreč brez ugotovitve obstoja konkretnega stanja vhodnih vrat v stanovanje ter nabiralnika in okoliščin dostopa, že kar same po sebi ni mogoče subsumirati pod pojem ″vhodnih vrat v stanovanje″ v smislu 95. člena ZUP.

Zahteva za sodno varstvo se vloži pri prekrškovnem (upravnem) organu, ki mora nato v skladu s 63. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) z njo postopati po pravilih upravnega postopka (osmi odstavek 63. člena ZP-1 v zvezi z 38. členom ZP-1). Povedano pomeni, da se rok za vložitev zahteve za sodno varstvo presoja po pravilih za upravne zadeve. Sodišče se je zato pravilno sklicevalo na določbo šestega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid 19), po kateri so nujne tudi zadeve, pri katerih obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve v zadevi odvisno preživljanje stranke, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic ali če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za doseg namena iz 1. člena ZZUSUDJZ. Ker so roki v predmetni zadevi tekli, na kar je bil kršitelj tudi posebej opozorjen, je bila zahteva za sodno varstvo vložena prepozno.

Po drugem odstavku 28. člena ZPOmK-1 je potrebno odredbo oziroma sklep o preiskavi vročiti osebno podjetju, zoper katerega naj se izvede preiskava, na začetku opravljanja preiskave. Vročitev se pravilno opravi podjetju in ne njegovemu pooblaščencu. V skladu z 91. členom ZUP se pravnim osebam fizično vroča tako, da se dokument izroči osebi, ki je določena za sprejem dokumentov oziroma njenemu zakonitemu zastopniku. Po četrtem odstavku 29. člena ZPOmK-1 mora podjetje pooblaščenim osebam omogočiti dostop do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije. Sodišče ugotavlja, da iz tega določila jasno izhaja, da je dolžno prevzeti sklep o uvedbi postopka in o preiskavi in podpisati vročilnice o prejemu teh sklepov, saj je to pogoj, da se preiskava začne, in da lahko podjetje v nadaljevanju izpolnjuje svojo obveznost aktivnega sodelovanja pri njeni izvedbi. Navzočnost odvetnika pri izvajanju preiskave po zakonu ni obvezna, zato pooblaščenim osebam na njegov prihod ni potrebno čakati, saj bi bila ogrožena učinkovitost preiskave. Trditve tožnice o tem, da gre za kaznovalni postopek, ki bi se lahko opravljal le v navzočnosti odvetnika, niso pravilne. Ustavno sodišče je namr

Za odločitev, ali je bil delavcu zagovor omogočen in ali je bil pravočasno seznanjen z očitanimi kršitvami, da bi lahko pripravil zagovor, je pomembno, kdaj mu je bilo pisanje z vabilom na zagovor vročeno. Glede na določbo 95. člena ZUP bi vročevalec lahko pisanje pustil na vratih stanovanja in bi se štelo, da je vročitev opravljena le, če bi tožnik tega dne ob poskusu vročitve sprejem odklonil. Ob dejanski ugotovitvi, da ga ni bilo doma (in torej vročitve ni mogel odkloniti), je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da s tem, ko je vročevalec pisanje pustil na vratih stanovanja, vročitev ni bila opravljena.

Sklicevanje na odsotnost pooblaščenih oseb tožnika ni utemeljeno. Za vstop in pregled prostorov tožnika ter pregledovanje njegovih poslovnih knjig, pogodb, listin, poslovne korespondence, poslovne evidence in drugih podatkov ni bila potrebna nobena odobritev tožnika. Zato tudi ni bilo potrebe, da bi se čakalo na osebo, ki bi imela taka pooblastila. Odsotnost take osebe potemtakem ne more pomeniti opravičila za nesodelovanje s pooblaščenimi osebami toženke. Čakanje pooblaščenih oseb toženke v recepciji, da se podjetje pripravi na preiskavo oziroma da se pojavi oseba, ki je po internih pravilih podjetja za to odgovorna, je tudi v nasprotju z namenom ureditve preiskave. Ta omogoča t.i. „dawn raid“ (napad ob zori) prav zato, da se onemogoči kakršenkoli vpliv podjetja na dokazno gradivo, ki se ga želi zavarovati. Če v vložišču ni nikogar ali če oseba, ki dela v vložišču, pisanja noče sprejeti, je šteti, da pravna oseba odklanja sprejem pisanja. Pooblaščena oseba toženke je zato upravičeno pustila oba sklepa na pultu vložišča in je bila tako vročitev obeh sklepov opravljena (95. člen ZUP). To se je dogodilo takoj po prihodu pooblaščenih oseb toženke in ne šele ob 10.45 uri.

Če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, se plačilni nalog izda in vroči kršitelju takoj na kraju samem. Če kršitelj noče sprejeti plačilnega naloga brez zakonitega razloga, se šteje vročitev za opravljeno, pooblaščena uradna oseba pa na plačilni nalog zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema pisanja ter kraj, kjer se plačilni nalog pusti.

Tudi po presoji sodišča je vročitev vabila preko družbe za vročanje AAA, na način kot to izhaja iz listin upravnega spisa, šteti kot vročitev, ki je podlaga za prisilni privod.

Ker pritožnica ni predložila takšnih dokazov, da bi nastal dvom v zapis na povratnici glede odklonitve sprejema, se po 95. členu ZUP šteje, da je bila dokončna odločba vročena na dan odklonitve sprejema. Sodišče je tožbo, vloženo po izteku roka, zakonito zavrglo.

Če vročitev v skladu s 87. členom ZUP ni bila mogoča, je bila vročitev pravilno opravljena po 95. členu ZUP, če jo je uradna oseba, potem ko pošiljke stranka na domu ni hotela sprejeti, pribila na vhodna vrata in o tem napravila uradno zabeležko.