57. člen ZUP

Toženka v izpodbijanem sklepu navaja, da razpolaga le s splošnim pooblastilom, ki ga je tožnik odvetniški družbi dal v vzporedno potekajočem, sicer vsebinsko povezanem postopku glede rezidentskega statusa. S takim, četudi splošnim pooblastilom, ki se nanaša na drug upravni postopek, ne glede na to, ali gre za vsebinsko povezan postopek, in ali poteka med istimi strankami, pa ni mogoče izkazati pooblastilnega razmerja tudi v predmetnem postopku. Vsak upravni postopek je poseben postopek, zato morata stranka ali pooblaščenec v vsakem posebnem postopku predložiti svoje pooblastilo.

Že iz tožničinih navedb v tožbi in pripravljalni vlogi izhaja, da je vložila zahtevo za verifikacijo tiste devizne vloge, ki jo je podedovala po svojem pokojnem očetu in o kateri je tožena stranka že pravnomočno odločila. Tožnica je torej uveljavljala isti zahtevek, ki se opira na isto dejansko in pravno stanje, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem (že pravnomočno zaključenem) postopku.

Glede na to, da je tožnica na vlogi za uveljavljanje pravic iz starševskega varstva navedla naslov stalnega prebivališča in kot je izpovedala sama, ima na naslovu stalnega prebivališča urejen hišni predalčnik in tudi ni mogoče, da bi pošto prevzel kdo drug, je Center za socialno delo pravilno odločbo in sklep z dne 10. 2. 2016 tožnici poslal na naslov stalnega prebivališča. Upravni organ namreč stranki skladno z določbo 96. člena ZUP vroča pisanje na naslov, ki ga stranka sama navede. Zato tudi v konkretnem primeru ni bilo nobene podlage, da bi tožena stranka poizvedovala, kje ima tožnica naslov za vročanje. Ob nespornem dejstvu, da je bila odločba in sklep Centra za socialno delo z dne 10. 2. 2016 odpremljena isti dan 10. 2. 2016 na naslov stalnega prebivališča tožnice in da je imela pravilen pravni pouk, se skladno s 57. členom ZSDP-1 in enako skladno s 37. a členom ZUPJS, odločba šteje za vročeno 2. 3. 2016, rok 15 dni za pritožbo pa je potekel 17. 3. 2016. S potekom tega datuma je odločba in sklep z dne 10. 2. 2016 postala dokončna in pravnomočna. Zato je bila pritožba, ki jo je tožnica vložila 30. 5. 2016, vložena po izteku roka in prepozno.

Odvetnik kljub pozivu upravnega organa ni predložil ustreznega pooblastila, sestavljenega v skladu z določbami ZUP in tudi ni spremenil zahteve za obnovo postopka. Glede na navedeno je bila odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju vloge zakonsko utemeljena.

Z navedbo, da tožnik odvetnico posebej pooblašča za vložitev pritožbe v upravnem postopku ni izključil pooblastila za sprejem odločbe o tej pritožbi. Morebitna omejitev pooblastila izključno na upravni pritožbeni postopek pa ne vpliva na tek roka za vložitev tožbe.

Zahteva po razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici je po vsebini izredno pravno sredstvo, ki se uporabi tudi v primeru očitne kršitve materialnega prava. Za očitno kršitev materialnega zakona ne gre v primeru, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko razume na več načinov, organ pa je odločitev oprl na eno od možnih razlag. Družinska pokojnina se v primeru otrok zavarovanca dodeljuje za čas, ko se oseba še ni zmožna sama preživljati in se usposablja, da bi pridobila znanje oziroma poklic, ki bi ji omogočal nadaljnje samostojno preživljanje. Tožnica je srednješolsko izobrazbo že pridobila in je šolanje nadaljevala na Visoki šoli, na kateri je opravila vse tri letnike in bila nato dve šolski leti vpisana kot absolventka. Tožena stranka ni uporabila materialnega predpisa tako, da bi ga očitno kršila, ko je štela, da je tožnica s tem, ko je bila 2 leti vpisana kot absolventka na Visoki šoli že izčrpala vse možnosti za pridobitev oziroma podaljšanje statusa za šolanje na tej visokošolski ustanovi. Njenega vpisa v 1. letnik izobraževalnega centra v program pek ni mogoče šteti kot nadaljevanje šolanja. To pa pomeni, da je mogoče pojem „do konca šolanja“,

Vsebini izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožnica ne ugovarja. Ugovarja vročitvi sklepa, to je vročitvi po pooblaščencu (odvetniku) namesto njenemu zakonitemu zastopniku, in sicer zato, ker naj bi za vročitev odvetniku ne bilo predloženo veljavno pooblastilo. Glede na podatke spisov to ne drži, saj se tudi v izvršilnem postopku, ki ga je šteti za nadaljevanje inšpekcijskega, lahko upošteva (splošno) pooblastilo, ki ga je dala odvetniku (takrat še) zakonita zastopnica tožnice. Sicer pa to za odločitev v konkretnem primeru niti ni bistveno - bistveno je, da je oseba, ki ji je bil spis namenjen, ta spis dejansko dobila. Zakoniti zastopnik tožnice je izpodbijani sklep očitno prejel in je tudi seznanjen z njegovo vsebino, saj je zoper sklep (po istem pooblaščencu - odvetniku) vložil tožbo in pred tem že pritožbo. Zato ne more uveljavljati nepravilne vročitve kot razlog za nezakonitost izpodbijanega sklepa in s tem kot razlog za njegovo odpravo. Iz zapisnika in njegove vsebine je jasno razvidno, da ne gre za akt, s katerim bi bilo (dokončno) odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, temveč za akt procesne narave, izdan med postopkom izv

Po tem, ko je tožnica izgubila procesno sposobnost in ji je bil postavljen skrbnik za poseben primer, le-ta pooblastila odvetniku ni preklical. To pa ob upoštevanju določbe drugega odstavka 57. člena ZUP pomeni, da je bila tožnica v tem postopku pravilno zastopana in da je bila tudi prvostopenjska izpodbijana odločba pravilno vročena odvetniku, ki je tudi podal pritožbo zoper to odločbo in se v pritožbi skliceval na pooblastilo v spisu. Da bi skrbnik za poseben primer odvetniku pooblastilo za zastopanje tožnice v tem upravnem postopku preklical, niti ne zatrjuje. Zato tudi morebitna ne vročitev odločbe prve stopnje skrbniku za poseben primer na odločitev v tej zadevi ne more vplivati. Ob upoštevanju določb ZUreP-1 in ZUPUDPP ter dejstva, da predmetna parcela leži v ureditvenem območju Odloka za izgradnjo ceste – obvoznice Šmartno pri Litiji, torej gre v tem primeru za gradnjo gospodarske infrastrukture, ki je predvidena, je pravilno stališče organa druge stopnje v pritožbeni odločbi, da je v predmetni zadevi javna korist za razlastitev sporne parcele izkazana. Razlastitev predmetne nepremičnine je tudi nujno potrebna za dosego javne koristi in je tudi v sorazmerju s poseg

Dogovor o tem, kako bosta stranka in odvetnik vzdrževala stike zaradi potreb postopka, je stvar njunega medsebojnega razmerja, ne pa okoliščina, ki bi z vidika določb ZUP vplivala na ravnanje upravnega organa.

Oseba, ki je umrla, preden je bila vložena vloga, ne more biti stranka v upravnem postopku in se ta v njenem imenu ne more več začeti.

Ker so inšpekcijski ukrepi po svoji vsebini take narave, da so jih dolžni izpolniti tudi pravni nasledniki inšpekcijskega zavezanca, ima tožnica v tej vlogi pravni interes za preizkus zakonitosti inšpekcijske odločbe, ki zaradi dejstva, da do pokojnikove smrti še ni bila izvršena, posledično predstavlja poseg tudi v njene pravice, pridobljene na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Ker je imel inšpekcijski zavezanec vse od vložitve pritožbe dalje v postopku pooblaščenca, ki je odvetnik, do prekinitve postopka iz razloga po 1. točki 1. odstavka 153. člena ZUP ni prišlo, saj je pooblaščenec po njegovi smrti zastopal tudi interese dedičev, dokler mu ti ne bi preklicali pooblastila. Po določbi 152. člena ZGO-1 gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani. Navedena določba nalaga ustavitev gradnje ne glede na to, v kateri fazi je – bodisi da so gradbena dela v teku ali da so že zaključena.

Stališče, da se tožeči stranki kot nečakinji od A.A., udeležba v postopku kot stranki ne prizna, ni (več) sporno. Stališče je v ustaljeni upravnosodni praksi sprejeto kot skladno z določbami ZUP ter ZZZDR. Določba 57. člena ZUP, po kateri pooblastilo ne preneha, če stranka izgubi procesno sposobnost, se nanaša na le na pooblastilo za zastopanje, ki ga je v konkretnem upravnem postopku pooblaščencu dala procesno sposobna stranka. Gre torej za položaj, ko stranka procesno sposobnost izgubi med postopkom, in ne za položaj, ko je stranka procesno nesposobna nima že ob uvedbi postopka.

Zakon Uradu ne nalaga dolžnosti, da mora po uradni dolžnosti poizvedovati o dejanskem stanju imetnikov registriranih pravic, zato v primeru smrti imetnika pravice ni dolžan po uradni dolžnosti iskati njegovega naslednika. Za pravice, ki izhajajo iz patenta, kot tudi za vzdrževanje teh pravic, mora od trenutka imetnikove smrti poskrbeti njegov pravni naslednik (oziroma njegov zastopnik).

Dejanja, ki jih v postopku denacionalizacije opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak učinek, kot bi jih opravil tožnik sam.

Pritožba, vložena po poteku 15-dnevnega roka od dneva vložitve, je prepozna. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ne vsebuje okoliščin, zaradi katerih bi bilo mogoče glede na določbo 103. člena ZUP/86 dovoliti vrnitev v prejšnje stanje, je neutemeljen.

Stranka lahko za svoje zastopanje v upravnem postopku pooblasti več oseb. Za obseg pooblastila so odločilne njegove določbe. Če se pooblastilo glasi za zastopanje v postopku vračanja premoženja brez navedbe posameznih opravil, brez omejitev opravil in brez časovnih omejitev, pomeni, da zajema pooblastilo vsa dejanja v postopku, vključno z vročitvijo upravnih aktov, izdanih v postopku, za katerega je pooblastilo dano.

Naknadno pooblastilo upravičenca za denacionalizacijo pomeni, da vložena pravočasna zahteva, vložena s strani pooblaščencev (takrat še brez pooblastila), učinkuje v procesnem smislu kot njegova. Dejanja pooblaščenca so namreč v procesnem smislu dejanja stranke.

Po določbah 51. in 57. člena ZUP (1986) ima pravico do vložitve vloge, ki se tiče pravic in koristi druge osebe, ki ima položaj opravilno sposobne stranke, njen pooblaščenec ali organizacija oziroma društvo, ki mora po svojih aktih varovati določene pravice in koristi svojih članov.

V konkretnem primeru je bila poravnava, ki jo tožeča stranka izpodbija, sklenjena v denacionalizacijskem postopku pred upravnim organom, zato je treba poleg materialnopravnih določb o sklenitvi poravnave, njeni vsebini in o izpodbojnosti pogodb (111. do 117. člen ZOR), upoštevati zlasti določilo 69. člena ZDen. Ta v tretjem odstavku 69. člena pravi: "Poravnava je sklenjena, ko stranke prečitajo zapisnik o poravnavi in ga podpišejo. Organ prve stopnje vključi poravnavo v odločbo o denacionalizaciji." To pomeni, da vsebuje ZDen specialna pravila o poravnavi, ki postane izvršljiva šele z izvršljivostjo odločbe, in da se subsidiarno ne uporabljajo določila zakonov o upravnem ali pravdnem postopku.

Zadružne organizacije oziroma zadruge iz 1. oz. 2. alinee 1. odstavka 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ o tem sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.