45. člen ZUP
(1)Državno tožilstvo, državno odvetništvo in drugi državni organi, ki so po zakonu upravičeni v upravnem postopku zastopati javne koristi, imajo v mejah takega pooblastila pravice in dolžnosti stranke.
(2)Organi iz prvega odstavka tega člena ne morejo imeti v upravnem postopku večjih pravic, kot jih imajo stranke.
- UPRS sodba II U 445/2014Upravno sodišče RS · 2015
Tožeča stranka lahko kot stranski udeleženec v postopku, v katerem se v okviru ureditve nivojskih prehodov cest z železniško progo, odloča tudi o dovolitvi gradnje povezovalne ceste, v upravnem postopku in posledično tudi v upravnem sporu ščiti svoj pravni položaj le z ugovori, ki so vezani na nepremičnine, zaradi katerih je dosegla položaj stranskega udeleženca in so z njimi povezane koristi, določene v katerem od predpisov ter kot take pravno priznane. Če te vzročne zveze ni, tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi, saj sta to, poleg upravnega organa, pristojnega za odločanje, dolžna varovati državni tožilec in državni pravobranilec.
- UPRS sodba in sklep I U 2041/2011Upravno sodišče RS · 2012
Za nastopanje kot stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku mora oseba, ki tak položaj uveljavlja, izkazati, da bi v postopku varovala svoje pravice ali pravne interese. Obstajati mora torej določeno razmerje te osebe do konkretne upravne zadeve, po kateri ji pripadajo določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, o katerih se odloča v upravnem postopku. Kdo ima določeno pravico, obveznost ali pravno varovano korist, določa materialen predpis. Tožnik svojo zahtevo, da se mu prizna položaj stranke (stranskega udeleženca) v predmetnem denacionalizacijskem postopku gradi na položaju skrbnika za poseben primer, za katerega je bil v tem postopku postavljen. S tem pa po mnenju sodišča ni izkazal, da bi v tem postopku varoval lastne pravice ali pravne interese. ZDen namreč skrbniku za posebne primere ne nalaga, da bi v denacionalizacijskem postopku uveljavljal pravice naslednikov denacionalizacijskega upravičenca do denacionalizacije, ampak da začasno upravlja denacionalizirano premoženje (tretji odstavek 67. člena ZDen).
- UPRS sodba I U 2171/2009Upravno sodišče RS · 2010
V primeru objekta gospodarske javne infrastrukture je po 2. odstavku 67. člena ZGO-1 dopustno izdati gradbeno dovoljenje tudi za njegov del, in sicer ne glede na to, ali ta pomeni tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in ali se da samostojno uporabljati, kar je sicer zahteva za vse druge objekte po 1. odstavku istega člena. Upravni organ je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja dolžan paziti, ali gre v zadevi za gradnjo objekta iz uredbe, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje. Določba 3. odstavka 43. člena ZUP se nanaša na postopkovne pravice in dolžnosti, ki pa jih stranski udeleženec, glede na predhodni določbi 43. člena ZUP, izvaja le v obsegu, s katerim zagotavlja varstvo svojih pravnih koristi, torej omejeno. Upravni organ je dolžan izrecno preizkusiti le tiste ugovore stranskega udeleženca, ki so relevantni z vidika varovanja konkretnih pravnih interesov in s tem morebitna ovira za izdajo gradbenega dovoljenja. Tožnica se ne more uspešno sklicevati niti na neskladnost PGD z določbami PUP, saj ne trdi in izkazuje, da bo gradnja v obsegu, ki po njenem predstavlja neskladnost s PUP, posegla v njen pravno varovani dostop do nepremičnine, t
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 11. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba II U 445/2014Upravno sodišče RS · 12. 11. 2015besedilo 2000–2026
Tožeča stranka lahko kot stranski udeleženec v postopku, v katerem se v okviru ureditve nivojskih prehodov cest z železniško progo, odloča tudi o dovolitvi gradnje povezovalne ceste, v upravnem postopku in posledično tudi v upravnem sporu ščiti svoj pravni položaj le z ugovori, ki so vezani na nepremičnine, zaradi katerih je dosegla položaj stranskega udeleženca in so z njimi povezane koristi, določene v katerem od predpisov ter kot take pravno priznane. Če te vzročne zveze ni, tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi, saj sta to, poleg upravnega organa, pristojnega za odločanje, dolžna varovati državni tožilec in državni pravobranilec.
- UPRS sodba in sklep I U 2041/2011Upravno sodišče RS · 27. 3. 2012besedilo 2000–2026
Za nastopanje kot stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku mora oseba, ki tak položaj uveljavlja, izkazati, da bi v postopku varovala svoje pravice ali pravne interese. Obstajati mora torej določeno razmerje te osebe do konkretne upravne zadeve, po kateri ji pripadajo določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, o katerih se odloča v upravnem postopku. Kdo ima določeno pravico, obveznost ali pravno varovano korist, določa materialen predpis. Tožnik svojo zahtevo, da se mu prizna položaj stranke (stranskega udeleženca) v predmetnem denacionalizacijskem postopku gradi na položaju skrbnika za poseben primer, za katerega je bil v tem postopku postavljen. S tem pa po mnenju sodišča ni izkazal, da bi v tem postopku varoval lastne pravice ali pravne interese. ZDen namreč skrbniku za posebne primere ne nalaga, da bi v denacionalizacijskem postopku uveljavljal pravice naslednikov denacionalizacijskega upravičenca do denacionalizacije, ampak da začasno upravlja denacionalizirano premoženje (tretji odstavek 67. člena ZDen).
- UPRS sodba I U 2171/2009Upravno sodišče RS · 6. 5. 2010besedilo 2000–2026
V primeru objekta gospodarske javne infrastrukture je po 2. odstavku 67. člena ZGO-1 dopustno izdati gradbeno dovoljenje tudi za njegov del, in sicer ne glede na to, ali ta pomeni tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in ali se da samostojno uporabljati, kar je sicer zahteva za vse druge objekte po 1. odstavku istega člena. Upravni organ je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja dolžan paziti, ali gre v zadevi za gradnjo objekta iz uredbe, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje. Določba 3. odstavka 43. člena ZUP se nanaša na postopkovne pravice in dolžnosti, ki pa jih stranski udeleženec, glede na predhodni določbi 43. člena ZUP, izvaja le v obsegu, s katerim zagotavlja varstvo svojih pravnih koristi, torej omejeno. Upravni organ je dolžan izrecno preizkusiti le tiste ugovore stranskega udeleženca, ki so relevantni z vidika varovanja konkretnih pravnih interesov in s tem morebitna ovira za izdajo gradbenega dovoljenja. Tožnica se ne more uspešno sklicevati niti na neskladnost PGD z določbami PUP, saj ne trdi in izkazuje, da bo gradnja v obsegu, ki po njenem predstavlja neskladnost s PUP, posegla v njen pravno varovani dostop do nepremičnine, t
- VSRS Sklep I Up 24/2009Vrhovno sodišče RS · 7. 10. 2009besedilo 2000–2026
Sklep o zavrnitvi izločitve uradne osebe, izdan na podlagi določb 45. člena ZUP (1986) in ki se na podlagi določb 222. člena ZUP (1986) lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo, ni eden izmed sklepov, ki se po določbi drugega odstavka 5. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 2. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo v upravnem sporu.
- UPRS sodba U 81/2005Upravno sodišče RS · 13. 9. 2005besedilo 2000–2026
Glede na to, da po določbah ZUP/86, ki se uporablja v postopku denacionalizacije, pritožba zoper sklep o izločitvi uradne osebe izrecno ni predvidena, je sklep, s katerim se zavrne zahteva stranke za izločitev uradne osebe, dovoljeno izpodbijati le s pritožbo zoper odločbo o denacionalizaciji.
- VSRS Sodba U 835/95Vrhovno sodišče RS · 17. 3. 1999
Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.
- VSRS Sodba U 899/95Vrhovno sodišče RS · 17. 3. 1999
Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.