287. člen ZUP

Tožnik v obravnavani zadevi ostaja pri goli trditvi, da poziv k sodni ureditvi meje ne njemu, ne njegovemu pooblaščencu sploh ni bil vročen. Pri tem gre na prvi pogled sicer za zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga smiselno oziroma logično sploh ni mogoče dokazovati, vendar pa – kot je bilo že obrazloženo – v tem primeru ne gre za dokazovanje, da vročitev ni bila opravljena, temveč za dokazovanje, da vsebina javne listine (vročilnice), ki potrjuje to vročitev, ni resnična.

Ali se bo izvršba upravne odločbe opravljala kot upravna ali kot sodna izvršba, je odvisno od izbranega sredstva izvršbe.

Ker je podlaga izdanega računa obveznost iz pravnomočne upravne odločbe, v kateri so določeni stroški, ki so nastali v upravnem postopku, je tudi za izvršbo teh stroškov pristojen upravni organ na podlagi citirane upravne odločbe in ne sodišče na podlagi izdanega računa.

Pristojnost tržne inšpekcije pri komisijskem ogledu poslovnih prostorov je le, da ugotovi, ali ti prostori, oprema in naprave, s katerimi se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo minimalne tehnične pogoje, predpisane za opravljanje dejavnosti. Izdaja konkretnega upravnega akta po prejemu komisijskega zapisnika pa sodi v pristojnost pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo.

Po 287. členu ZUP se izvršba lahko opravi z neposredno prisilitvijo, če je ni bilo mogoče opraviti s sredstvi, ki so določena v 285. in 286. členu ZUP. Ker izvršba po 286. členu ZUP ni bila uspešna, je upravni organ na podlagi 287. člena ZUP in 10. člena zakona o tržni inšpekciji pravilno odločil o pečatenju poslovnih prostorov.

Sodišče je ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo, ker se prvostopni organ v izvršbi ni držal tudi določb 286. člena ZUP (izvršba s prisilitvijo z denarnimi kaznimi), pač pa le določbe 287. člena ZUP o izvršbi z neposredno prisilitvijo.