176. člen ZUP
(1)Če je listina pri drugi osebi, pa je ta noče prostovoljno pokazati, ji organ, ki vodi postopek, s sklepom naloži, naj pokaže listino na obravnavi, da bi se mogle stranke o njej izjaviti.
(2)Druga oseba sme zavrniti pokaz listine iz enakih razlogov kot pričanje ali iz drugih utemeljenih razlogov.
(3)Pred izdajo sklepa iz prvega odstavka tega člena mora organ osebi, ki noče pokazati listine, dati možnost da se o tem izjavi. Zoper sklep je dovoljena pritožba.
(4)Zoper drugo osebo, ki brez opravičenega razloga noče pokazati listine, se postopa enako, kot zoper tistega, ki noče pričati. Zoper sklep o tem je dovoljena pritožba.
(5)Stranka, ki se sklicuje na listino, ki je pri drugi osebi, mora tej povrniti stroške, ki jih ima v zvezi s pokazom listine.
- UPRS sodba IV U 212/2011Upravno sodišče RS · 2012
V predmetni zadevi ni sporno, da so bila strojno inštalacijska dela izvedena po dveh izvajalcih (pogodba s prvim je bila enostransko prekinjena s strani tožeče stranke) in da so bila dokazila o zanesljivosti objekta predložena samo s strani enega izvajalca. To pa po presoji sodišča ne zadošča za izpolnitev pogojev iz 89. člena ZGO-1, ki v 3. točki petega odstavka določa obveznost predložitve dokazil o zanesljivosti objekta.
- VSRS Sodba U 1888/95Vrhovno sodišče RS · 1999
Za pravilno in zakonito vodenje ugotovitvenega postopka je odgovoren pristojni upravni organ oz. njegova pooblaščena oseba. Zato v konkretnem primeru ni mogoče prenesti odgovornosti za izpodbijano odločbo na toženo stranko, ki je soglašala z ugotovitvenim postopkom le glede vračanja prostorov v pritličju predmetne stavbe.
- VSRS Sodba U 351/94-5Vrhovno sodišče RS · 1996
Določba 3. odstavka 40. člena ZDRS terja izpolnitev zakonskih pogojev po 1. odstavku tega člena, saj, če ne bi bili izpolnjeni zakonski pogoji po 1. odstavku (prijavljeno stalno prebivališče na dan 23.12.1990 in dejansko življenje v Republiki Sloveniji), upravni organ po 3. odstavku tega člena sploh ne bi mogel odločati in bi moral vlogo stranke za pridobitev slovenskega državljanstva zavrniti že po 1. odstavku. Kadar tožena stranka (Ministrstvo za notranje zadeve) v konkretnem primeru na podlagi storjenih kaznivih dejanj ugotavlja, da bi sprejem prosilca v slovensko državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, lahko kot podlago za tako ugotovitev upošteva le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence, saj z izbrisom obsodbe iz te evidence nehajo njene pravne posledice.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 9. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba IV U 212/2011Upravno sodišče RS · 4. 9. 2012
V predmetni zadevi ni sporno, da so bila strojno inštalacijska dela izvedena po dveh izvajalcih (pogodba s prvim je bila enostransko prekinjena s strani tožeče stranke) in da so bila dokazila o zanesljivosti objekta predložena samo s strani enega izvajalca. To pa po presoji sodišča ne zadošča za izpolnitev pogojev iz 89. člena ZGO-1, ki v 3. točki petega odstavka določa obveznost predložitve dokazil o zanesljivosti objekta.
- VSRS Sodba U 1888/95Vrhovno sodišče RS · 7. 7. 1999
Za pravilno in zakonito vodenje ugotovitvenega postopka je odgovoren pristojni upravni organ oz. njegova pooblaščena oseba. Zato v konkretnem primeru ni mogoče prenesti odgovornosti za izpodbijano odločbo na toženo stranko, ki je soglašala z ugotovitvenim postopkom le glede vračanja prostorov v pritličju predmetne stavbe.
- VSRS Sodba U 351/94-5Vrhovno sodišče RS · 17. 1. 1996
Določba 3. odstavka 40. člena ZDRS terja izpolnitev zakonskih pogojev po 1. odstavku tega člena, saj, če ne bi bili izpolnjeni zakonski pogoji po 1. odstavku (prijavljeno stalno prebivališče na dan 23.12.1990 in dejansko življenje v Republiki Sloveniji), upravni organ po 3. odstavku tega člena sploh ne bi mogel odločati in bi moral vlogo stranke za pridobitev slovenskega državljanstva zavrniti že po 1. odstavku. Kadar tožena stranka (Ministrstvo za notranje zadeve) v konkretnem primeru na podlagi storjenih kaznivih dejanj ugotavlja, da bi sprejem prosilca v slovensko državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, lahko kot podlago za tako ugotovitev upošteva le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence, saj z izbrisom obsodbe iz te evidence nehajo njene pravne posledice.