159. člen ZUP

Bistveno okrnjena možnost za opravljanje dejavnosti javne službe zaradi nemožnosti nadomestitve iz 1. točke prvega odstavka določbe ZDen je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Dejavnosti javnih služb iz navedene določbe ZDen (to je dejavnosti državnih organov in dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb) se glede na svojo naravo praviloma opravljajo v zgradbah. Če pa je te dejavnosti glede na njihovo naravo mogoče izvajati le v zgradbah z določenimi konstrukcijskimi značilnostmi in vgrajenimi napravami oziroma v zgradbah, ki izpolnjujejo določene funkcionalne standarde, ali če njihova narava terja določeno teritorialno lego, je takšne zahteve treba upoštevati tudi pri preizkusu možnosti nadomestitve podržavljene nepremičnine.

V obravnavani zadevi gre za ponovno odločanje v obnovljenem postopku ugotavljanja državljanstva pok. A.A., kot predhodnega vprašanja denacionalizacije po tretjem odstavku 63. člena ZDen, in sicer gre za ugotavljanje (zgolj) državljanstva ljudske republike. Za odločitev so relevantne določbe Zakona o državljanstvu FLRJ, po katerih so državljani FLRJ z dnem 28. 8. 1945 postali državljani tiste ljudske republike, v območju katere je bil kraj, v katerem so imeli domovinsko pravico (članstvo občine) na dan 6. 4. 1941. Za odločitev v konkretnem primeru je torej ključno, v kateri občini in s tem na ozemlju katere ljudske republike je imel A.A. domovinsko pravico na dan 6. 4. 1941. Po presoji sodišča je bil (tudi) v obnovljenem postopku napravljen pravilen zaključek, da A.A. na navedeni datum ni imel več domovinske pravice (v občini) na območju LRS in da ga zato ni mogoče šteti za državljana LRS, saj je bil pred tem na lastno prošnjo sprejet v domovinstvo občine C. na območju LR Hrvaške.

Zahtevek za povrnitev vlaganja je dopusten tudi, če za vlaganje ni bilo pridobljeno upravno dovoljenje, če je to sicer predpisano. Neobstoj upravnega dovoljenja pa lahko vpliva na vrednost vlaganja. Vlaganje se dokazuje na vsak dovoljen način, torej na primer z listinami, z izpovedjo prič in izvedenci.

Pravni temelj za denacionalizacijo po 8. točki 3. člena ZDen je ZNZGP, na podlagi katerega so podjetja prešla v državno last že na podlagi samega zakona, brez posebne ugotovitvene odločbe. Glede ugotavljanja obsega podržavljenega premoženja oziroma njegove vrednosti se poleg listinskih dokazov oziroma če teh ni, lahko kot subsidiarni dokaz uporabi tudi izjava stranke.

Neposredna uporaba za življenje invalida, v primeru, ko gre za avto, pomeni uporabo avta za življenje in potrebe invalida. Za pravilno odločitev je zatrjevano dejstvo glede uporabe avta potrebno ugotoviti.

Ker za ugotovitev domovinske pristojnosti ni drugega dokaza, je potrebo pridobiti še izjavo obeh strank.

Glede dokazovanja obstoja zakonskih pogojev za priznanje statusa in pravic prisilnega mobiliziranca v ZZVN ni posebnih določb, kar pomeni, da je obstoj zakonskih pogojev mogoče v skladu z drugim odstavkom 159. člena ZUP (1986) dokazati z vsem, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, tudi samo z izjavami prič.

V vsebinski presoji izpodbijanega akta je sodišče ugotovilo napake v izvedbi dokaznega postopka, zaradi katerih je sodišče tožbi ugodilo. Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede lastninske pravice, ki je temeljna pravica iz 33. člena Ustave RS (Uradni list št. 33/91-I) in gre tudi društvom, je organ, ki odloča v upravni zadevi vezan na stroga pravila dokaznega postopka po ZUP in dokaznega postopka ter argumentiranja odločbe po 22. členu Ustave RS. Po določilu 2. odstavka 37. člena ZUP/86, kadar je za odločanje o upravni stvari pristojna skupščina družbeno politične skupnosti, predloži organ oziroma uradna oseba, ki je vodila postopek, organu, ki je pristojen za odločanje, pismeno poročilo in predlog odločbe, če ni s posebnimi predpisi določeno, da poda poročilo komisija ali kakšen drug upravni organ. Pred tem mora biti spoštovano načelo materialne resnice, tako da pristojni organ ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (7. člen ZUP/86). Preden organ izda odločbo, mora imeti stranka možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (1. odstavek 8. člena ZUP/86). Opravljena mora biti vestna in skrbna presoja vsakega dokaza po

Ker ZR določa, da se poslovne spremembe v sredstvih in obveznostih lahko knjižijo le na podlagi pravilne in verodostojne knjigovodske listine, ta določba pa se uporablja za ugotavljanje ustvarjenih prihodkov in odhodkov za davčnega zavezanca - zasebnika na podlagi ZDoh, je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da bi tožnik prejem posojila moral dokazati z verodostojno listino.

Za ugotovitev državljanstva tožnikov, ki sta bila v času podržavljenja mladoletna, je bistveno državljanstvo staršev, kar pomeni, da se posredno tudi v njunem primeru uporabi določba 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, če je bilo državljanstvo staršev ugotovljeno na tej podlagi. Dokazovanje dejanskega stanja, nasprotnega zakoniti domnevi iz 3. odstavka 63. člena ZDen, je bila stvar postopka ugotavljanja državljanstva njunih staršev.

Za pravilno in zakonito vodenje ugotovitvenega postopka je odgovoren pristojni upravni organ oz. njegova pooblaščena oseba. Zato v konkretnem primeru ni mogoče prenesti odgovornosti za izpodbijano odločbo na toženo stranko, ki je soglašala z ugotovitvenim postopkom le glede vračanja prostorov v pritličju predmetne stavbe.

Dejstvo, da je bila rana ali poškodba zadobljena v okoliščinah iz 1. odstavka 11. člena ZTPVI, je možno dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi, v skladu s 159. členom ZUP, in ne samo s pismenimi dokaznimi sredstvi, kot je vodil postopek organ prve stopnje in kot je bilo določeno v 1. odstavku 93. člena ZTPVI, katerega uporaba je v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.

Ni zakonita odločba upravnega organa, ki je pri ugotovitvi nevarnosti za javni red države navajal le izjave ene priče in se pavšalno skliceval na navedbe operativnih služb organov za notranje zadeve, ne da bi izvedel dokazne ocene.

Če je z dokazi izkazana ugotovitev, da so podane okoliščine, kot so nezmožnost vrnitve v Slovenijo zaradi vojne v drugi državi, ki niso ves čas prekinitve v celoti na strani prosilcev za slovensko državljanstvo, tega ni mogoče šteti, da gre za dolgotrajno prekinitev življenja v Sloveniji, tudi če ta prekinitev traja eno leto, in zato za neizpolnjevanje zakonskega pogoja po 1. odstavku 40. člena ZDRS.

Z odločbo tožene stranke nekdanjega izvršnega sveta skupščine mesta so bile v zvezi z razrešitvijo višjega upravnega delavca kršene določbe ZUP, saj tožena stranka ni sprejela dokazne ocene glede nasprotujočih trditev predstojnika, ki je predlagal razrešitev, in tožeče stranke (višjega upravnega delavca) o okoliščinah, ki so podlaga za razrešitev (da ta delavec po svojih delovnih in strokovnih kvalitetah ni primeren za opravljanje dolžnosti).

Verodostojen dokaz po ZUP je lahko samo izvirnik ali overjena listina, fotokopija listine je sicer lahko dokaz, vendar mora upravni organ pri njegovi presoji upoštevati pravila postopka.

Ker tožena stranka ni sledila pravnemu mnenju in pripombam sodišča v prejšnji sodbi (ki se nanaša na ugotovitveni postopek, dokazovanje, sodelovanje stranke v postopku, na vsebino obrazložitve glede bistvenih dejstev, okoliščin in dokazov, na podlagi katerih je tožena stranka ugotovila, da razlogi obrambe terjajo odpoved prebivanja), kar velja tudi za nove razloge, ki jih je tožena stranka navedla v odločbi druge stopnje v primerjavi z odločbo prve stopnje in razlogov za svojo odločitev ni obrazložila, kot to določa 2. odstavek 209. člena ZUP, je s tem bistveno kršila pravila postopka iz te zakonske določbe.

Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če pristojni carinski organ ni ocenil tudi predložene skladiščnice kot dokaza v prijavi blaga.

Če je stranka v pritožbenem postopku predložila carinskemu organu izvirno carinsko listino tujega carinskega organa kot dokaz za uvoz določenega blaga v drugo državo (čez Slovenijo je šlo to blago v tranzitu), pa jo ta organ ni presodil oz. se ni o njej izjasnil, je podana bistvena kršitev določb ZUP o dokazovanju.

V odločbi o zahtevi za priznanje denarnega dodatka po ZSV je treba navesti dejstva, ki narekujejo odločitev v izreku, med drugim tudi o tem, kolikšni so vsi dohodki vseh družinskih članov, katere osebe so družinski člani, kolikšen je dohodek na posameznega družinskega člana in ali je ta dosegal glede odraslih oseb 52%, za druge osebe pa drugačen odstotek, zajamčene plače v RS v času, ko je tožnik zaprosil za denarno pomoč.