157. člen ZUP

Tožnici je bilo vabilo na zaslišanje, ki naj bi bilo opravljeno dne 14. 11. 2018, vročeno šele 12. 11. 2018, s čimer tožena stranka ni upoštevala osemdnevnega roka iz drugega odstavka 157. člena ZUP. Že s tem je ob upoštevanju neprerekanih tožničinih navedb, da ni imela dovolj časa za pripravo na narok, podana bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Glede na dejansko stanje parcele, ki je v naravi dejansko nepozidana ter predstavlja zelenjavni vrtiček in travniško površino, ni podana ovira za vrnitev po določbi prvega odstavka 32. člena ZDen. Glede vabila pooblaščencu tožnice na ustno obravnavo in ogled, ki je bil opravljen 15. 11. 2011, sodišče ugotavlja, da iz spisa zadeve izhaja, da je pooblaščenec tožnice vabilo prejel 7. 11. 2011, kar med strankama ni sporno. Prav tako ni spora o tem, da na prvostopenjski organ ni naslovil prošnje za preložitev obravnave in ogleda. Zato se zdaj ne more uspešno sklicevati, da je bil 8 dni, kolikor pred datumom ustne obravnave in ogleda je pooblaščenec tožnice vabilo prejel, prekratek rok za posvetovanje s stranko (tožnico) ter da je bila zato tožnici kršena pravica do izjave.

Glede na dejstva, ki izhajajo iz drugostopenjske odločbe in predloženih upravnih spisov, da je tožnik vabilo na narok za dne 31. 5. 2012, kateremu je bila predložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, prejel 4. 5. 2012, torej 27 dni pred narokom, in da je bilo v njem navedeno, kje se nahaja dokumentacija in kdaj si jo lahko ogleda, je imel tožnik po presoji sodišče že pred razpisanim narokom dovolj časa, da si s strokovno pomočjo vpogleda vso dokumentacijo ter se ustrezno pripravi na narok, poleg tega iz zapisnika z ustne obravnave izhaja, da so predstavniki investitorjev na njej predstavili predloženi projekt in spremembe.

Tožnica mora v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, zato se je sodišče v tem upravnem sporu dolžno opredeliti le do navedb, ki jih je navajala v tožbi. Iz vabila na ustno obravnavo je razvidno, da je bila tožnica izrecno obveščena, da je dokumentacija na voljo na vpogled na sedežu ARSO. Zato ni utemeljen njen tožbeni ugovor, da ni imela možnosti videti celotne dokumentacije. Iz navedenega vabila je razvidno še, da je bila tožnica pozvana, da na ustno obravnavo prinese morebitna pisna in druga dokazila, iz prve strani zapisnika ustne obravnave z dne 17. 4. 2012 pa, da je bila poučena, da ima na glavni obravnavi pravico do dajanja pripomb. Glede na navedeno je neutemeljen tudi njen očitek, da ni bila opozorjena na pravico in obveznost, da uveljavlja ugovore in predlaga ustrezne dokaze.

Nepravilno je stališče tožnice, da kot lastnica zemljišča, ki meji na zemljišče posega, ni dolžna trpeti nikakršnih emisij in da je lastninska pravica absolutna. Iz določbe 2. odstavka 157. člena ZUP izhaja, da 8-dnevni rok med vročitvijo vabila do dneva obravnave ni obligatorne narave, zato bi morala tožnica v tožbi konkretizirati, zakaj (zaradi katerih okoliščin zadeve) ji krajši rok v zadevi ni omogočil po njenem mnenju ustrezne priprave in kakšna bi ta v nasprotnem primeru lahko bila.

Tožena stranka je prošnjo zavrnila potem, ko je na podlagi številnih poročil različnih organizacij o stanju in razmerah v Makedoniji ugotovila, da iz nobenega izmed njih ne izhaja, da se amnestija ne bi izvajala in da bi bivši borci ONA (NLA) imeli kakšne težave z makedonsko policijo zaradi tega, ker so se v času oboroženega konflikta borili proti takratnim makedonskim oblastem iz razloga, ki ga določa 1. alinea 2. odstavka 35. člena ZAzil v t. i. "pospešenem postopku", ki se razlikuje od postopka, v katerem mora pristojni organ ugotavljati pogoje za priznanje azila, ki so določeni v 2. in 3. odstavku 1. člena ZAzil. Za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene so pravno pomembna le dejstva in okoliščine, ki se tičejo obstoja kakšnega oziroma kateregakoli izmed razlogov, ki so določeni v 2. odstavku 35. člena ZAzil. Tako zavrnitev ni vezana zgolj na primere, ko že iz same prošnje za azil izhaja, da je očitno neutemeljena, temveč lahko pristojni organ sprejme odločitev na tej pravni podlagi tudi še po tem, ko je že zaslišal prosilca za azil oziroma ugotovil posamezna dejstva, pa iz ugotovljenih dejstev izhaja, da prosilec za azil postopek zlorablja oziroma njegova prošnja