12. člen ZUP

Tožeča stranka je tožbo utemeljila na protipravnem ravnanju državnega organa, ki je odločal in ko je odločal o predlogu za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato tudi ne more uspeti z navrženo pritožbeno navedbo, da je tožena stranka nenazadnje odgovorna tudi za ravnanje ministrstva, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Javnega zavoda Krajinski park.

Eden od načinov dokazovanja v upravnem postopku je tudi dokazovanje z izvedenci, kar pomeni, da je izvedensko mnenje le eden od dokazov v postopku, ki mu upravni organ ne sme zgolj slediti, kot je to v obravnavanem primeru pojasnil drugostopenjski organ, pač pa ga mora oceniti. Določbe ZUP jasno kažejo, da uradna oseba, ki vodi upravni postopek, izvedensko mnenje ocenjuje in ne le sprejema kar je v njem zapisano (196. člen ZUP). To pa pomeni, da mora mnenje oceniti glede na druge dokaze in tudi glede na pomisleke strank v postopku. Predmet urejanja v komasacijskem postopku so le nepremičnine, ki so zajete v komasacijski sklad, kar pa pomeni, da se njihova razmejitev do nepremičnin, ki v ta sklad niso zajete, ne more spreminjati. Tožnici trdita in z izvedenskim mnenjem dokazujeta prav to, torej, da se je ob izvedbi komasacijskega postopka poseglo v njuni nepremičnini, ki nista bili zajeti v komasacijsko območje. Upravni organ, ki vodi postopek komasacije, mora zato te okoliščine raziskati, morebitne napake odpraviti, vse pa v odločbi pojasniti in argumentirati. Dejstvo je, da sta bila akta nična že od njunega nastanka in bi zatorej morala tožena stranka, ki je o zad

Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, se zahteva zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.

Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnika o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnik uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici. Če zavod pritožbo upokojenca zoper zavrženje njegove zahteve o ponovni odmeri starostne pokojnine zavrne, upokojenec spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine ne more doseči drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in to v zakonsko določenih rokih.

Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnika o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnik uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici. Toženko so pri odločanju v času vložitve tožničine zahteve zavezovala pravila ZPIZ-1, ki ponovne odmere ne ureja. V 180. členu ZPIZ-1 je predvidena ponovna odmera le v primeru naknadno pridobljene pokojninske dobe zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje. V primeru, ko se določeno obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ugotovi naknadno, ponovna odmera ni predvidena, ampak je v 181. členu ZPIZ-1 določeno le odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.

Tožnici je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Zahteve za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem zneskov, izplačanih iz naslova obveznic iz leta 1992, ki pri priznanju pravice niso bili upoštevani, ni mogoče šteti za izdajo dopolnilne odločbe, saj morebiti nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ni razlog za izdajo dopolnilne odločbe. Toženec je zahtevo za novo odmero pokojnine zakonito zavrgel.

Pravnomočnost županove odločbe ne preprečuje možnosti presoje o zatrjevani protipravnosti njegovega ravnanja v odškodninskem sporu.

1. Vpliv iz prvega odstavka 269. člena KZ je vezan na posameznikov uradni ali družbeni položaj in je lahko izkoriščan tako tedaj, ko je storilec neposredno nadrejen uradi osebi, kot tedaj, ko takšnega razmerja med njima ni in tudi, ko ne delujeta znotraj istega družbenega podsistema. 2. Smisel inkriminacije iz prvega odstavka 269.a člena KZ je v preprečevanju koruptivnih ravnanj, še preden je uradno dejanje opravljeno oziroma bi moralo biti opravljeno in ne šele tedaj, ko so ta ravnanja dosegla hotene učinke.

Ker tožnica kot lastnica sosednje parcele, glede katere je potekal postopek spremembe vrste rabe, ni bila stranka v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, tožnica ni upravičena vlagateljica predloga za izrek ničnosti izpodbijane odločbe po 1. odstavku 280. člena ZUP. Ker je predlog za izrek ničnosti vložila oseba, ki te pravice ni imela, je upravni organ tožničin predlog pravilno zavrgel.

Davek od prometa proizvodov so morali plačevati tudi državni in občinski organi, saj za njih v ZPD ni bila predvidena posebna davčna oprostitev, ker so osebe javnega prava. Do pritožbenih navedb, ki so podane v dopolnitvi pritožbe, ki je vložena po poteku prekluzivnega pritožbenega roka, se ni treba opredeljevati po vsebini. Državno pravobranilstvo ni zakoniti zastopnik državnih organov v upravnem sporu po določbah ZUS, ampak nastopa lahko kot zastopnik javnega interesa.

Tožena stranka mora upoštevati, da je na pravnomočno odločbo pristojnega upravnega organa vezana, dokler ta obstoji oziroma dokler v celoti velja za takšno. To pravilo velja, kolikor odločba ni v celoti ali delno izrečena za nično. Za nično pa jo lahko izreče samo organ, ki jo je izdal oziroma organ druge stopnje, v tem primeru Ministrstvo za notranje zadeve RS. Vprašanja ničnosti ne more reševati (niti posredno) denacionalizacijski organ sam, saj gre za uporabo izrednega pravnega sredstva in ne za predhodno vprašanje v smislu 144. in naslednjih členov ZUP/86.

Če zavezanec med upravnim postopkom plača dolgovani znesek, ki je predmet postopka prisilne izterjave, se za ta plačani znesek postopek prisilne izterjave ustavi. Če je sklep o delni ustavitvi postopka prisilne izterjave že izdal prvostopni upravni organ, o tem drugostopni upravni organ ne sme ponovno odločati. Pri delnem poplačilu davčnega dolga se najprej poplačajo zamudne obresti in nato glavnica. Ob pogojih iz 244. člena ZUP/86 je mogoče odločiti tudi v škodo pritožnika.

Ker je ugotovitev o jugoslovanskem državljanstvu za odločitev relevantna okoliščina, jo mora denacionalizacijski organ pri odločanju o denacionalizaciji upoštevati, pri tem pa je, če ta ugotovitev izhaja iz pravnomočne odločbe pristojnega matičnega organa, nanjo vezan. Vse dotlej, dokler na podlagi zakonitih pravnih sredstev taka pravnomočna odločba ni izpodbita, šteje, da je zakonita in noben organ ne more zanikati pravnega učinka take odločbe.

Ker iz dokumentacije o splošnem stanju v Nigeriji in še posebej v zvezi s skrivnim kultom Ogboni, ki jo je po uradni dolžnosti pridobila tožena stranka, in iz tožnikovih izjav, ki jih z ničemer ni dokumentiral, izhaja, da v tem primeru niso podane okoliščine iz 2. oz. 3. odstavka 1. člena ZAzil, je po presoji Vrhovnega sodišča prvostopno sodišče odločilo pravilno in zakonito, ko je tožbo zavrnilo in pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke v njeni izpodbijani odločbi.

Ne gre za kršenje načela "ne bis in idem", če je urbanistični inšpektor v letu 1971 izdal odredbo, s katero je prepovedal nadaljevanje začete nelegalne gradnje in odredil odstranitev do tedaj zgrajenega (in te odločbe ni izvršila stranka, pa tudi prisilna izvršba ni bila izvedena), v letu 1993 pa je urbanistični inšpektor izdal odločbo, s katero je odredil odstranitev dokončno zgrajenega objekta. Z navedenima odločbama namreč ni odločeno o isti stvari.

Upravni organ ne presoja zakonitosti akta o podržavljenju, temveč ugotavlja, ali je podana podlaga za denacionalizacijo, pri čemer najprej ugotovi, ali so podani pogoji za uvedbo postopka po ZDen.

Denacionalizacijski upravičenec je upravičen izločati predmet denacionalizacije iz stečajne mase le na podlagi odločbe pristojnega državnega organa prve stopnje, če je bila ta izdana pred začetkom stečajnega postopka in seveda, če se z njo stvar vrne upravičencu.

Napaka upravnega organa prve stopnje, ki je poslal svojo odločbo pristojnemu sodišču v izvršitev zaradi vpisa v zemljiško knjigo še pred pravnomočnostjo te odločbe, nima za posledico tega, da postane taka odločba pravnomočna.

O vprašanju denacionalizacije je pravnomočno odločeno, zato ne gre za predhodno vprašanje o lastnini po 12. čl. ZPP, čeprav je v teku obnova postopka za denacionalizacijo in je v zvezi s tem sprožen upravni spor.

Če je bilo premoženje podržavljeno na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ni pogojev za uvedbo postopka denacionalizacije glede na določbe 8. točke 1. odstavka 3. člena ZDen.