108. člen ZUP

V sporni zadevi je zavarovanec vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine in v času vodenja upravnega postopka umrl. Tudi v tem primeru je potrebno dedičem omogočiti, da lahko vstopijo v postopek.

Vrnitev v prejšnje stanje ni možna iz razloga, ker tožnici odločba prvostopenjskega organa ni bila vročena, kot je to navajala tožnica. Če pa zakonski pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso izpolnjeni, se tak predlog kot nedovoljen zavrže.

Vročitev po tretjem odstavku 87. člena ZUP velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pa pomeni, da velja vročitev (s fikcijo) za opravljeno z dnem poteka 15-dnevnega roka za prevzem dokumenta, ki je določen v tretjem in četrtem odstavku 87. člena ZUP. Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali že v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). Ne glede na navedeno pa bi morali tožeči stranki okoliščine, ki jih navajata v tožbi, v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje, ki ga ureja ZUP v določilih 103. do 108. člena, uveljavljati v upravnem postopku pred organom, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje.

Za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložil storilec hkrati z zahtevo za sodno varstvo, je stvarno pristojen prekrškovni organ, ki je izdal odločbo o prekršku.

Odločanje o vloženi zahtevi za sodno varstvo je imelo prednost pred odločanjem o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bilo treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali je do zamude roka za vložitev zahteve za sodno varstvo sploh prišlo.

Razlogi za zamudo so opravičljivi le, če jih stranka ni zakrivila, tako na primer nepredvidljiv dogodek, ki je stranki preprečil, da bi procesno dejanje opravila v določenem roku ali pa dogodek, ki ga ni bilo mogoče preprečiti. Stranka mora glede na navedeno dokazati, da za zamudo ni kriva. Možnost vrnitve v prejšnje stanje pa je potrebno omejiti le na primere, ko stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja.

Tožeča stranka je zamudila materialni rok za uveljavljanje pravice plačati zgolj polovično globo za prekršek, česar pa inštitut vrnitve v prejšnje stanje ne ureja in torej kot tak ni možen. Ta inštitut prihaja v poštev samo pri zamudi procesnih, ne pa tudi materialnih rokov. Organ bi moral predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot nedovoljen zavreči. Tega ni storil, pač pa je vlogo obravnaval po vsebini. S tem je storil več, kot bi bil sploh dolžan.

Za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe tožene stranke, da se vloga tožnika za odobritev subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranja prvega najema stanovanj po javnem pozivu za določeno leto zavrže, je bistveno vprašanje, ali je z zamudo roka, določenega v javnem pozivu, tožnik izgubil pravico do vložitve vloge za odobritev subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje tržnega najema stanovanj, saj pride institut vrnitve v prejšnje stanje v poštev samo pri zamudi procesnih rokov. Materialni roki, ki določajo, kdaj oz. do kdaj je mogoče uveljaviti kakšno pravico, so določeni v materialnem predpisu, na katerem temelji uveljavljani zahtevek. V konkretnem primeru je materialni predpis Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (ZNSNS), ki pa roka za vložitev vloge za subvencijo ne določa. To pa pomeni, da rok, ki je določen z javnim pozivom za dodelitev subvencij, ki po svoji pravni naravi ni predpis, ni materialni rok. Zato je tožena stranka z izdajo izpodbijanih odločb, ne da bi odločila o tožnikovem pre

Kolikor se bo v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugotovilo, da je predlog utemeljen, in se bo vrnitev v prejšnje stanje dovolila, se bo postopek v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZUP vrnil v stanje pred izpodbijanim sklepom o pritožbi in odpravile vse odločbe in sklepi, ki jih je organ izdal zaradi zamude. To pa pomeni, da tožnik ne bo v ničemer prizadet zato, ker se o predlogu še ni odločalo, oziroma ker se o predlogu ni odločalo, še preden se je odločalo o pritožbi.

Če bo tožnica s svojim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje uspela, bo postopek vrnjen v tisto stanje, v katerem je bil pred zamudo in bo izpodbijani sklep odpravljen, ne glede na njegovo pravnomočnost.

Dokončnost sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni pogoj za odločanje o pravočasnosti pritožbe.

Tožbo je treba zavrniti, ker je tožnik zamudil materialni rok za vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije (25.12.1991).

Zavrnitev, ker je tožnik zamudil zakonski rok za vložitev prošnje za pridobitev slovenskega državljanstva (25.12.1991). Ta rok je materialni rok in ga zato ni mogoče podaljševati, niti ni mogoča vrnitev v prejšnje stanje (103. - 108. člen ZUP).