80.b člen ZJF
(Načelo odplačnosti odtujitve)
(1)Finančnega in stvarnega premoženja države oziroma občine ni dovoljeno odtujiti neodplačno, odplačno pa samo pod pogoji in na način, določen v tem zakonu.
(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko država oziroma občina svoje finančno in stvarno premoženje neodplačno prenese na drugo osebo, če je: 1. to dovoljeno po posebnem zakonu; 2. predmet prenosa žival ali posebna tehnična oprema, ki se prenaša v last njenega imetnika, za katerega ima posebno subjektivno vrednost; 3. predmet prenosa nepremičnina, ki se zaradi opustitve namembnosti prenaša v last osebi javnega prava in je to ekonomsko utemeljeno ali 4. če se prenesejo ustanoviteljske pravice na drugo osebo javnega prava.
- VSL Sodba in sklep I Cpg 274/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Sodišče ni dolžno niti upravičeno vpogledovati v spise v drugih zadevah ter samo raziskovati, ali so v njih morda listne, ki bi utegnile biti relevantne za odločitev v konkretni zadevi. V pravdnem postopku je zbiranje procesnega gradiva v rokah strank. Ker tožeča stranka osnutka revizijskega poročila ne prilaga v dokaz svojih navedb, ni bistveno, da gre za osnutek poročila, ne pa za dokončne ugotovitve Računskega sodišča. Za stavbno pravico ne moremo reči, da v vseh pogledih predstavlja stvarno pravico na tuji stvari, saj je dopustno ustanoviti oziroma oblikovati tudi t. i. lastniško stavbno pravico, bodisi že ob ustanovitvi, bodisi kasneje, ko postane imetnik stavbne pravice tudi lastnik obremenjene nepremičnine, ali obratno. V slednjih dveh primerih stavbna pravica ne preneha. Lastnik nepremičnine, ki je hkrati tudi imetnik stavbne pravice, se lahko odloči, da bo obdržal stavbno pravico v veljavi, največkrat zato, da jo bo prenesel drugemu subjektu, lahko pa se tudi odloči za njeno prenehanje. Šele ko stavbna pravica preneha, se vzpostavi enoten pravni režim nepremičnine. Tožeča stranka zato nima prav, ko v pritožbi trdi, da ni možno (dopustno), da se ustanovi stav
- VSL sklep I Cpg 962/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Ničnost pogodbe o odstopu poslovnega deleža ni pogoj za to, da bi bila podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti toženih strank, v konkretnem primeru pa je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala, da ni šlo zgolj za nedopustnost nagiba, pač pa za nedopustno kavzo.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 5. 1. 2026 · trenutno
- 19. 7. 2023 – 4. 1. 2026
- 7. 5. 2010 – 18. 7. 2023 · črtan
- 12. 4. 2002 – 6. 5. 2010
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 9. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba in sklep I Cpg 274/2023Višje sodišče v Ljubljani · 18. 9. 2024besedilo 2023–2026
Sodišče ni dolžno niti upravičeno vpogledovati v spise v drugih zadevah ter samo raziskovati, ali so v njih morda listne, ki bi utegnile biti relevantne za odločitev v konkretni zadevi. V pravdnem postopku je zbiranje procesnega gradiva v rokah strank. Ker tožeča stranka osnutka revizijskega poročila ne prilaga v dokaz svojih navedb, ni bistveno, da gre za osnutek poročila, ne pa za dokončne ugotovitve Računskega sodišča. Za stavbno pravico ne moremo reči, da v vseh pogledih predstavlja stvarno pravico na tuji stvari, saj je dopustno ustanoviti oziroma oblikovati tudi t. i. lastniško stavbno pravico, bodisi že ob ustanovitvi, bodisi kasneje, ko postane imetnik stavbne pravice tudi lastnik obremenjene nepremičnine, ali obratno. V slednjih dveh primerih stavbna pravica ne preneha. Lastnik nepremičnine, ki je hkrati tudi imetnik stavbne pravice, se lahko odloči, da bo obdržal stavbno pravico v veljavi, največkrat zato, da jo bo prenesel drugemu subjektu, lahko pa se tudi odloči za njeno prenehanje. Šele ko stavbna pravica preneha, se vzpostavi enoten pravni režim nepremičnine. Tožeča stranka zato nima prav, ko v pritožbi trdi, da ni možno (dopustno), da se ustanovi stav
- VSL sklep I Cpg 962/2011Višje sodišče v Ljubljani · 17. 4. 2012besedilo 2010–2023
Ničnost pogodbe o odstopu poslovnega deleža ni pogoj za to, da bi bila podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti toženih strank, v konkretnem primeru pa je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala, da ni šlo zgolj za nedopustnost nagiba, pač pa za nedopustno kavzo.