Zakon o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (ZPSPID)

Posamezni pojmi in kratice, uporabljene v tem zakonu imajo naslednji pomen:

1.Prvi pokojninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Prvi pokojninski sklad) je ločeno premoženje nastalo z zamenjavo lastniških certifikatov pooblaščenih investicijskih družb, ki se po tem zakonu prenesejo na Prvi pokojninski sklad, in ki ga v svojem imenu in za račun zavarovancev upravlja Kapitalski sklad izključno z namenom zagotoviti kritje za izpolnitev obveznosti iz zavarovalnih polic dodatnega pokojninskega zavarovanja po tem zakonu;

2.Kapitalski sklad je Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ustanovljen na podlagi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 56/92 – odločba US, 5/94, 7/96, 29/97 – odločba US in 54/98);

3.Pooblaščene investicijske družbe so pooblaščene investicijske družbe, ustanovljene na podlagi zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94, 25/97, 32/97 – popr,, 10/98 in 26/99 – v nadaljnjem besedilu: ZISDU),

4.Družba za upravljanje je družba, ki ima dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija) za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov na podlagi ZISDU;

5.ZZLPPO je zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98, 72/98 – odločba US in 12/99),

6.ZZSPID je zakon o zagotavljanju sredstev pooblaščenim investicijskim družbam zaradi zamenjave teh sredstev za zbrane lastniške certifikate (Uradni list RS, št. 59/96),

7.zavarovanec je upravičenec do pokojninske rente na podlagi dodatnega pokojninskega zavarovanja po tem zakonu,

8.pokojninski bon je enostransko oblikovalno upravičenje, ki ga imetnik uresniči z zamenjavo za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja po tem zakonu,

9.premoženje v upravljanju Slovenske razvojne družbe je premoženje, ki ga ob uveljavitvi tega zakona upravlja Slovenska razvojna družba in ki ga je bila na podlagi 24., 25. in 26. člena ZZLPPO dolžna prodati pooblaščenim investicijskim družba za certifikate;

10.dodatno premoženje je državno premoženje, ki ga je bila Republika Slovenije dolžna zagotoviti za prodajo pooblaščenim investicijskim družbam za certifikate na podlagi 52. člena ZZLPPO,

11.Klirinško depotna družba je delniška družba, ki po zakonu o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 23/99) vodi centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: centralni register),

12.Uslužbenski certifikati so lastniški certifikati, ki jih je zaposlenim v javnih zavodih, državnih organih in drugih organih in organizacijah, ki se pretežno financirajo iz proračunskih sredstev, izdala Republika Slovenija v skladu s šestim odstavkom 31. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 77/93, 31/93, 43/93, 32/94, 43/95 in 1/96 – v nadaljnjem besedilu: ZLPP).

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona se delnice pooblaščenih investicijskih družb, ki sedaj glasijo na nominalni znesek 1.000 tolarjev (v nadaljnjem besedilu: sedanje delnice) zamenjajo za nove delnice, ki se glasijo na nominalni znesek 100 tolarjev (v nadaljnjem besedilu: nove delnice) po menjalnem razmerju 10 novih delnic za eno sedanjo delnico.

(2)Za nove delnice se ne uporablja določba 173. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99 – v nadaljnjem besedilu: ZGD).

(3)Klirinško depotna družba v 30 dneh od uveljavitve tega zakona izvrši vpis zamenjave delnic iz prvega odstavka tega člena tako, da na računih imetnikov delnic pooblaščenih investicijskih družb, ki so bili vpisani v centralni register na dan uveljavitve tega zakona, izbriše sedanje delnice in vpiše ustrezno število novih delnic v skladu z menjalnim razmerjem iz prejšnjega odstavka.

(4)Pred zamenjavo delnic iz prvega odstavka tega člena mora pooblaščena investicijska družba izdati morebitne še neizdane delnice iz tretjega odstavka 134. člena ZISDU in v roku 21 dni od uveljavitve tega zakona klirinško depotni družbi izročiti nalog za izdajo teh delnic. Za izdajo delnic iz prejšnjega stavka se ne uporablja določba 317. člena ZGD.

(1)Delničarji pooblaščenih investicijskih družb z dnem uveljavitve tega zakona v zvezi z novimi delnicami, ki so krite z lastniškimi certifikati, pridobijo pravico izbire bodisi obdržati nove delnice bodisi zamenjati nove delnice za pokojninske bone (v nadaljnjem besedilu: pravica izbire).

(2)Število delnic posameznega imetnika v posamezni pooblaščeni investicijski družbi iz prejšnjega odstavka, ki so krite z lastniškimi certifikati, se ugotovi tako, da:

1.se izračuna odstotek nominalnega zneska lastniških certifikatov, katerih imetnik je posamezna pooblaščena investicijska družba na dan uveljavitve tega zakona, v osnovnem kapitalu te pooblaščene investicijske družbe, in tako izračunani odstotek zaokroži na prvo nižje število, ki je deljivo z 10 (v nadaljnjem besedilu: zaokroženi odstotek), in nato

2.število vseh novih delnic posameznega imetnika v posamezni pooblaščeni investicijski družbi pomnoži z zaokroženim odstotkom iz prejšnje točke.

(3)Agencija v osmih dneh od uveljavitve tega zakona izda odločbe, s katerimi ugotovi zaokroženi odstotek.

(4)Agencija vroči izvod odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena tudi klirinško depotni družbi, ki hkrati z vpisom zamenjave na podlagi tretjega odstavka 2. člena tega zakona na podlagi zaokroženega odstotka izračuna število delnic posameznega delničarja v posamezni pooblaščeni investicijski družbi in pri teh delnicah vpiše pravico izbire iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: delnice s pravico izbire).

(1)Delničar izjavi voljo, s katero uresniči pravico do izbire s tem, da izpolni ustrezne rubrike obrazca naloga o uresničitvi pravice izbire in ga pošlje družbi za upravljanje s pooblastilom, da ga v njegovem imenu izroči članu klirinško depotne družbe, ki ga je družba za upravljanje pooblastila za vnos podatkov.

(2)Obrazce naloga o uresničitvi pravice izbire in navodila za izvedbo postopkov v zvezi z uresničitvijo pravice izbire določi klirinško depotna družba v soglasju z Agencijo v roku 15 dni od uveljavitve tega zakona.

(3)Družbe za upravljanje morajo v roku 45 dni od uveljavitve tega zakona poslati delničarjem pooblaščenih investicijskih družb, ki jih upravljajo, obrazec naloga za uresničitev pravice izbire iz drugega odstavka tega člena. Skupaj z obrazcem morajo delničarjem poslati tudi obvestilo, v katerem jim na razumljiv in jasen način razložijo vsebino pravice izbire ter način in učinke uresničitve te pravice za njihov položaj.

(4)Član klirinško depotne družbe na podlagi naloga iz prvega odstavka tega člena v centralni register vnese podatke o vsebini izjave o uresničitvi pravice izbire in o tem obvesti delničarja v roku osmih dni od izvršitve naloga.

(5)Družba za upravljanje objektivno odgovarja delničarju za škodo, ki mu nastane, če družba za upravljanje članu klirinško depotne družbe ni izročila oziroma mu je izročila napačen nalog iz prvega odstavka tega člena.

(6)V primeru iz prejšnjega odstavka se šteje, da je delničarju nastala škoda, ki je enaka razliki med tržno vrednostjo novih delnic, na katere se je nalog nanašal in tržno vrednostjo pokojninskih bonov, kolikor ne dokaže višje škode.

(1)Če je delničar izjavil voljo, da obdrži nove delnice, klirinško depotna družba izvrši nalog o uresničitvi pravice izbire tako, da pri delnicah, na katere se nanaša nalog, izbriše pravico izbire.

(2)Če je delničar izjavil voljo, da delnice zamenja za pokojninske bone, klirinško depotna družba izvrši nalog o uresničitvi pravice izbire tako, da na računu imetnika izbriše delnice, na katere se nanaša nalog, in vpiše enako število pokojninskih bonov.

(1)Delničarji lahko uresničijo pravico izbire v roku štirih mesecev od uveljavitve tega zakona.

(2)Če delničar v roku iz prejšnjega odstavka pravice izbire ne uresniči na način, določen v 4. členu tega zakona, se šteje, da je izjavil voljo, da obdrži nove delnice.

(3)Klirinško depotna družba na računih imetnikov delnic, ki do izteka roka iz prvega odstavka tega člena niso uresničili pravice do izbire,pri delnicah s pravico izbire izbriše pravico izbire.

(1)Za zmanjšanje osnovnega kapitala in spremembo statuta po tem členu se ne uporabljajo določbe ZGD o zmanjšanju osnovnega kapitala in spremembi statuta delniške družbe.

(2)Z dnem izteka roka iz prvega odstavka 6. člena tega zakona se osnovni kapital pooblaščenih investicijskih družb zmanjša za znesek, ki je enak skupnemu nominalnemu znesku novih delnic, ki so bile zamenjane za pokojninske bone.

(3)Klirinško depotna družba mora v roku petnajstih dni po izteku roka iz prejšnjega odstavka pooblaščeni investicijski družbi izstaviti potrdilo, v katerem navede skupni nominalni znesek novih delnic, ki so bile zamenjane za pokojninske bone.

(4)Nadzorni svet pooblaščene investicijske družbe mora

1.v roku 15 dni po prejemu potrdila iz prejšnjega odstavka določiti prečiščeno besedilo statuta pooblaščene investicijske družbe, v katerem upošteva spremembe delnic in osnovnega kapitala, nastale na podlagi tega zakona.

2.v roku nadaljnjih osmih dni vložiti predlog za vpis zmanjšanja osnovnega kapitala iz drugega odstavka tega člena in spremembe statuta iz prejšnje točke v sodni register.

(5)Predlogu iz 2. točke prejšnjega odstavka je treba priložiti potrdilo iz tretjega odstavka tega člena in prečiščeno besedilo statuta, ki mu mora biti priloženo notarjevo potrdilo, da se spremenjene določbe statuta ujemajo s spremembami iz 1. točke prejšnjega odstavka.

(1)S tem zakonom se oblikuje Prvi pokojninski sklad kot premoženje, ki se upravlja za račun zavarovancev in izključno z namenom zagotoviti kritje za izpolnitev obveznosti iz zavarovalnih polic dodatnega pokojninskega zavarovanja.

(2)Prvi pokojninski sklad v svojem imenu in za račun zavarovancev upravlja Kapitalski sklad ločeno od drugega premoženja Kapitalskega sklada.

(1)Z dnem izteka roka iz 6. člena tega zakona se z računa lastniških certifikatov posamezne pooblaščene investicijske družbe na ločen račun Prvega pokojninskega sklada prenesejo lastniški certifikati, katerih nominalni znesek je enak nominalnemu znesku zmanjšanja osnovnega kapitala te pooblaščene investicijske družbe iz drugega odstavka 7. člena tega zakona.

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona se na ločen račun Prvega pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka prenesejo tudi uslužbenski certifikati.

(1)Hkrati s prenosom lastniških certifikatov na podlagi prvega odstavka 9. člena tega zakona se stanje lastniških certifikatov na računih lastniških certifikatov pooblaščenih investicijskih družb in na ločenem računu Prvega pokojninskega sklada sorazmerno zmanjša v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZZSPID za vrednost delnic oziroma poslovnih deležev podjetij, nad katerimi je bil začet stečajni postopke, ki bi bile na podlagi ZLPP namenjene za razdelitev pooblaščenim investicijskim družbam.

(2)Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj mora pred zmanjšanjem iz prejšnjega odstavka izdati predpis, v katerem določi način izvedbe zmanjšanja iz prejšnjega odstavka.

(1)Lastniški certifikati Prvega pokojninskega sklada iz prvega odstavka 9. člena tega zakona se zamenjajo:

1.za dodatno premoženje, v obsegu kot je potreben za zagotovitev menjalnega razmerja 1:1,

2.v ostalem obsegu, ki je potreben zaradi uresničitve enkratne davčne olajšave iz prvega odstavka 12. člena tega zakona pa za dopolnilno premoženje iz četrtega odstavka tega člena.

(2)Lastniški certifikati Prvega pokojninskega sklada iz drugega odstavka 9. člena se zamenjajo za dopolnilno premoženje iz četrtega odstavka tega člena.

(3)Z dnem uveljavitve tega zakona se obveznost Republike Slovenije na podlagi 52. člena ZZLPPO prodati dodatno premoženje pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate glede premoženja iz 1. točke prvega odstavka tega člena nadomesti z obveznostjo Republike Slovenije zamenjati to premoženje za lastniške certifikate Prvega pokojninskega sklada.

(4)Vlada Republike Slovenije v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona izda odlok, s katerim določi dopolnilno premoženje, ki je potrebno za zamenjavo za lastniške certifikate Prvega pokojninskega sklada zaradi uresničitve enkratne davčne olajšave iz prvega odstavka 12. člena tega zakona in za zamenjavo za lastniške certifikate iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.

(1)Zavarovanec iz prvega odstavka 30. člena tega zakona, ki pokojninski bon zamenja za polico dodatnega življenjskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada, pridobi pravico do enkratne vnaprejšnje davčne olajšave (v nadaljnjem besedilu: enkratna davčna olajšava) v višini povprečne dohodninske stopnje v letu 1998, ki znaša 20 odstotkov.

(2)Premoženje iz 11. člena tega zakona se zamenja za lastniške certifikate Prvega pokojninskega sklada po menjalnem razmerju 1,20 enoti vrednosti tega premoženja za 1,00 enoto nominalne vrednosti lastniškega certifikata.

(3)Vrednost premoženja iz prejšnjega odstavka se ugotovi na način, določen v prvem odstavku 3. člena ZZSPID oziroma 38. členu tega zakona.

(1)Za usklajeno izvedbo vseh nalog pri izpolnitvi obveznosti iz drugega odstavka 11. člena tega zakona se ustanovi medresorska izvedbena komisija (v nadaljnjem besedilu: izvedbena komisija).

(2)Sestavo izvedbene komisije določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) tako, da so v njej zastopana ministrstva, ki imajo v svoji pristojnosti privatizacijo državnega premoženja, predstavniki družb za upravljanje ter Slovenska razvojna družba.

(3)Izvedbena komisija opravlja naloge, določene v tretjem odstavku 53. člena ZZLPPO.

(1)Vlada opravi ustrezna razpolagalna pravna dejanja, ki so potrebna za prenos premoženja na Prvi pokojninski sklad zaradi zamenjave za lastniške certifikate, v naslednjih rokih, ki tečejo od izteka roka za uresničitev pravice izbire iz prvega odstavka 6. člena tega zakona:

1.dodatno premoženje v roku 60 dni,

2.dopolnilno premoženje v roku šestih mesecev.

(2)Z dnem prenosa posameznega premoženja iz prvega odstavka tega člena se stanje lastniških certifikatov na ločenem računu Prvega pokojninskega sklada zmanjša za vrednost prenesenega premoženja v skladu z 12. členom tega zakona.

(1)Prvi pokojninski sklad upravlja Kapitalski sklad.

(2)Upravljanje Prvega pokojninskega sklada obsega opravljanje naslednjih nalog:

1.upravljanje premoženja Prvega pokojninskega sklada,

2.vodenje računov zavarovancev,

3.nadzor nad pravilnostjo izračunavanja zahtevanih kritij in matematičnih rezervacij za izpolnitev obveznosti pokojninskega sklada iz naslova pokojninskih rent zavarovancem,

4.izračunavanje in izplačevanje pokojninskih rent zavarovancem.

(3)Zaradi opravljanja nalog upravljanja Prvega pokojninskega sklada mora pristojni organ Kapitalskega sklada namesto direktorja imenovati upravo, ki ima dva člana. Najmanj en član uprave mora imeti ustrezna strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanja nalog upravljanja Prvega pokojninskega sklada.

(1)Kapitalski sklad mora v zvezi z zavarovanji, ki jih krije Prvi pokojninski sklad izračunavati in oblikovati matematične rezervacije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(2)Matematične rezervacije se izračunavajo za vsako posamezno zavarovalno polico in z uporabo ustreznega aktuarskega vrednotenja.

(3)Zahtevano kritje obsega matematične rezervacije.

(1)Kapitalski sklad mora premoženje Prvega pokojninskega sklada ločiti od svojega premoženja na način, ki je glede na vrsto tega premoženja določen v naslednjih členih tega zakona.

(2)Na premoženje Prvega pokojninskega sklada iz prvega odstavka tega člena je dovoljena izvršba samo za zavarovanje oziroma poplačilo

1.terjatve zavarovanca na plačilo pokojninske rente na podlagi dodatnega pokojninskega zavarovanja po tem zakonu, ali

2.terjatev zakonitega dediča zavarovanca na izplačilo odkupne vrednosti police.

(3)Izvršba na premoženje Prvega pokojninskega sklada je omejena na tisti del premoženja Prvega pokojninskega sklada, katerega vrednost:

1.je v enakem razmerju z zahtevanim kritjem v zvezi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, iz katerega izvira terjatev, kot je razmerje med celotno vrednostjo premoženja Prvega pokojninskega sklada in zahtevanim kritjem za vsa zavarovanja, v zvezi s katerimi je bil oblikovan Prvi pokojninski sklad; in

2.ni večja od zahtevanega kritja v zvezi z zavarovanjem, iz katerega izvira terjatev.

(1)Kapitalski sklad mora s Klirinško depotno družbo skleniti pogodbo, na podlagi katere postane član Klirinško depotne družbe in ima v zvezi z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, in vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, če so bili slednji izdani v nematerializirani obliki, najmanj naslednje pravice:

1.neposreden vpogled v stanja vrednostnih papirjev na računih Prvega pokojninskega sklada, ki jih upravlja;

2.neposredno izpolnjevanje obveznosti prenosa vrednostnih papirjev, nastalih na podlagi poslov, ki jih je za račun Prvega pokojninskega sklada sklenil Kapitalski sklad oziroma družba za upravljanje.

(2)V zvezi z vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in so bili izdani kot pisne listine, mora Kapitalski sklad s pogodbo, ki jo sklene z banko, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje poslov hrambe vrednostnih papirjev, ki niso bili javno ponujeni, pooblastiti le-to za opravljanje vseh poslov v zvezi s hrambo teh vrednostnih papirjev za račun Prvega pokojninskega sklada, ki jih upravlja.

(3)Za hrambo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja določba prvega odstavka tega člena.

(4)Klirinško depotna družba oziroma banka iz drugega odstavka tega člena mora nadzornemu organu na njegovo zahtevo posredovati podatke o stanju vrednostnih papirjev, ki jih hrani za račun Prvega pokojninskega sklada, in mu omogočiti pregled teh stanj.

(1)Kapitalski sklad mora v zvezi z naložbami Prvega pokojninskega sklada v bančne denarne depozite oziroma posojila skleniti pogodbo z banko oziroma posojilojemalcem v svojem imenu in za račun Prvega pokojninskega sklada. Iz pogodbe mora biti jasno razvidno, da je sklenjena za račun Prvega pokojninskega sklada.

(2)Kadar je posojilo iz prvega odstavka tega člena zavarovano z zastavno pravico na nepremičnini, mora Kapitalski sklad zagotoviti, da se zastavna pravica v zemljiški knjigi vknjiži v korist Prvega pokojninskega sklada kot zastavnega upnika.

(3)Kadar je posojilo iz prvega odstavka tega člena zavarovano z zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so bili izdani v nematerializirani obliki, mora Kapitalski sklad zagotoviti, da se zastavna pravica v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev vknjiži v korist Prvega pokojninskega sklada kot zastavnega upnika.

(4)V vseh drugih primerih zavarovanja posojila iz prvega odstavka tega člena, ki jih ne urejata drugi in tretji odstavek tega člena, mora biti zastavna pravica ustanovljena v korist Prvega pokojninskega sklada kot zastavnega upnika v skladu s pravili, ki veljajo za ustanovitev zastavne pravice na premoženju, ki je predmet zastave.

Kapitalski sklad mora pri banki oziroma organizaciji, ki opravlja plačilni promet, odpreti poseben denarni račun Prvega pokojninskega sklada, preko katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov v zvezi s premoženjem Prvega pokojninskega sklada, in vodi denarna sredstva Prvega pokojninskega sklada.

(1)Premoženje Prvega pokojninskega sklada obsega:

1.premoženje, ki pripada policam dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada v obdobju, preden zavarovanci izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do mesečne pokojninske rente;

2.kritni sklad Prvega pokojninskega sklada.

(2)Pri izbiri naložb premoženja Prvega pokojninskega sklada mora Kapitalski sklad ravnati tako, da je zagotovljena varnost, donosnost in tržnost naložb ter ustrezna raznovrstnost in razpršitev teh naložb.

(3)Kapitalski sklad mora naložbe Prvega pokojninskega sklada, zaradi katerih je izpostavljen tveganjem morebitnih izgub zaradi spremembe obrestnih mer, spremembe tečajev vrednostnih papirjev oziroma drugim tržnim tveganjem, ustrezno uskladiti z obveznostmi na podlagi zavarovanj, ki jih krije Prvi pokojninski sklad.

(4)Kapitalski sklad mora ročnost in likvidnost naložb Prvega pokojninskega sklada ustrezno uskladiti z dospelostmi terjatev iz naslova zavarovanj, ki jih krije Prvi pokojninski sklad.

(5)Kritni sklad Prvega pokojninskega sklada iz 2. točke prvega odstavka tega člena je ločeno premoženje, namenjeno kritju obveznosti Prvega pokojninskega sklada iz naslova izplačil mesečnih pokojninskih rent, ki se oblikuje z izločitvijo iz premoženja iz 1. točke prvega odstavka tega člena, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev mesečne pokojninske rente. Za naložbe kritnega sklada se smiselno uporabljajo določbe o naložbah kritnega sklada, kot jih predpisuje zakon, ki ureja zavarovalništvo.

(6)Če zavarovanec ne uveljavi pravice za izplačilo odkupne vrednosti police dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada, se iz premoženja iz 1. točke prvega odstavka tega člena na kritni sklad Prvega pokojninskega sklada prenese sorazmerni del sredstev, ki ustreza čisti vrednosti premoženja, ki pripada polici v trenutku, ko imetnik police izpolni pogoje za pridobitev pravice do mesečne pokojninske rente.

(7)Ob prenosu sredstev na kritni sklad Prvega pokojninskega sklada, namenjenih za izplačilo pokojninskih rent, se obseg zahtevanega kritja lahko zagotovi s prenosom naložb Prvega pokojninskega sklada. Struktura naložb kritnega sklada po prenosu mora biti usklajena z določbami o naložbah kritnega sklada, kot jih predpisuje zakon, ki ureja zavarovalništvo.

(8)Ob prenosu na kritni sklad Prvega pokojninskega sklada mora vrednost prenesenega premoženja za posamezno polico ustrezati prvemu izračunu matematičnih rezervacij, oblikovanih skladno s 16. členom tega zakona in predpisom izdanim na podlagi 1. točke 22. člena tega zakona.

(9)Po oblikovanju kritnega sklada Prvega pokojninskega sklada mora Kapitalska družba, najkasneje v roku osmih let, naložbe premoženja Prvega pokojninskega sklada iz 1. točke prvega odstavka tega člena uskladiti z določbami o naložbah kritnega sklada, kot jih predpisuje zakon, ki ureja zavarovalništvo.

Minister, pristojen za finance (v nadaljnjem besedilu: minister za finance), v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister za delo) predpiše:

1.podrobnejša pravila za izračun matematičnih rezervacij

2.podrobnejše lastnosti naložb premoženja Prvega pokojninskega sklada ter podrobnejša pravila za razpršitev teh naložb, njihovo vrednotenje in njihovo usklajenost.

(1)Nadzor nad upravljanjem Prvega pokojninskega sklada opravlja nadzorni organ, pristojen za nadzor nad zavarovalnicami.

(2)Za nadzor iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja nadzor nad zavarovalnicami.

(3)(črtan)

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona se izdajo pokojninski boni.

(2)Pokojninski boni se glasijo na nominalni znesek 100 tolarjev in dajejo pravico do zamenjave iz 30. člena tega zakona.

(3)Izdajatelj pokojninskih bonov je Kapitalski sklad.

(4)Pokojninski boni se izdajo v nematerializirani obliki. Za prenos pokojninskih bonov se uporabljajo pravila o prenosu nematerializiranih vrednostnih papirjev.

(5)Pravica do zamenjave iz 30. člena tega zakona se lahko uresniči najkasneje do 31. 12. 2002.

(6)Če pravica do zamenjave v roku iz prejšnjega odstavka ni uresničena in je imetnik pokojninskega bona pravna oseba, prenehajo pravice iz vseh pokojninskih bonov, katerih imetnik je ta pravna oseba.

(7)Če pravica do zamenjave v roku iz petega odstavka tega člena ni uresničena in je imetnik pokojninskega bona fizična oseba, se šteje, da je ta fizična oseba uresničila pravico do zamenjave, vendar največ do zamenjave 10.000 pokojninskih bonov.

(8)Pokojninski boni se prenesejo:

1.na račune delničarjev pooblaščenih investicijskih družb, ki so uresničili pravico zamenjati nove delnice za pokojninske bone, na način, določen v drugem odstavku 5. člena tega zakona,

2.na račune imetnikov uslužbenskih certifikatov tako, da vsak imetnik uslužbenskega certifikata pridobi pokojninske bone v skupnem nominalnem znesku, ki je enak nominalnemu znesku njegovih uslužbenskih certifikatov.

(9)Nalog za prenos iz 2. točke prejšnjega odstavka mora klirinško depotni družbi izdati minister, pristojen za ekonomske odnose in razvoj, v roku petnajstih dni od uveljavitve tega zakona.

(10)Minister, pristojen za ekonomske odnose in razvoj, mora imetnike uslužbenskih certifikatov obvestiti o številu pokojninskih bonov, ki so bili v zamenjavo za uslužbenske certifikate preneseni na njihov račun, v roku 30 dni od dneva, ko klirinško depotna družba izvrši nalog iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1)Pokojninski boni so prosto prenosljivi.

(2)S pokojninskimi boni se lahko trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

(1)Imetnik pokojninskega bona, ki je fizična oseba, lahko pokojninski bon zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada, na podlagi katere je zavarovanec sam. Posamezna fizična oseba lahko za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja zamenja skupno največ 10.000 pokojninskih bonov.

(2)Zavarovancu iz prejšnjega odstavka, ki zamenja pokojninske bone za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada, izda Kapitalski sklad polico, ki se glasi na ustrezno število točk (v nadaljnjem besedilu: število točk police). Število točk, na katere se glasi posamezna polica, je enako številu pokojninskih bonov, ki jih je zamenjal imetnik za to polico.

(3)Polica dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada se glasi na ime zavarovanca, je neprenosljiva in je ni mogoče zastaviti.

(1)Enota premoženja Prvega pokojninskega sklada je enaka skupni čisti vrednosti premoženja Prvega pokojninskega sklada, deljeni s številom pokojninskih bonov v obtoku oziroma točk, na katere se glasijo izdane police.

(2)Minister za finance v sodelovanju z ministrom za delo predpiše podrobnejši način izračuna čiste vrednosti premoženja Prvega pokojninskega sklada in izračun vrednosti enote premoženja Prvega pokojninskega sklada.

(1)Polica dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada je zavarovalna polica, pri kateri zavarovanec prevzema naložbeno tveganje z minimalnim 1% letnim donosom, za katerega jamči Kapitalski sklad (v nadaljnjem besedilu: zajamčeni donos).

(2)Zajamčeni donos se izračuna tako, da se:

1.skupna nominalna vrednost lastniških certifikatov iz 9. člena tega zakona valorizira z indeksom drobnoprodajnih cen od 1. 1. 1993 do dneva uveljavitve tega zakona,

2.osnova, izračunana na način iz 1. točke se povečuje za nominalno 1% letno od uveljavitve tega zakona dalje.

(3)Polica dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada daje naslednje pravice:

1.zavarovanec, pridobi z dopolnjenim šestdesetim letom starosti pravico do mesečne pokojninske rente, katere višina se izračuna z uporabo ustreznih aktuarskih metod vrednotenja ob upoštevanju vrednosti enot premoženja Prvega pokojninskega sklada, ki jih predstavlja zavarovalna polica, in zajamčenega donosa.

2.Ne glede na določbe prejšnje točke se lahko:

-  zavarovancem, ki so imetniki 2000 ali manj točk police, izplača pokojninska renta v enkratnem znesku;

-  zavarovancem, ki so imetniki nad 2000 in do 5000 točk police, izplača letna pokojninska renta. Kapitalska družba mora zavarovance predhodno pisno obvestiti o spremenjenem načinu izplačila. Kolikor v roku 15 dni po prejemu obvestila zavarovanec temu pisno ne nasprotuje, Kapitalska družba lahko prične izvrševati izplačila, na način določen v tej točki.

3.zavarovanec ima pred dopolnjenim šestdesetim letom starosti pravico zahtevati izplačilo odkupne vrednosti police dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada,

4.če zavarovanec umre preden pridobi pravico do pokojninske rente, pripada pravica do zavarovalne vsote v višini odkupne vrednosti police njegovi zapuščini in preide kot del njegove zapuščine na njegove dediče.

(4)Izplačilo pokojninske rente je obdavčeno enako kot izplačilo zavarovalnih vsot iz življenjskega zavarovanja. (se preneha uporabljati)

(5)Ne glede na določbo 1. točke tretjega odstavka tega člena pridobi zavarovanec, ki je bil ob uveljavitvi tega zakona starejši od 55 let pravico do pokojninske rente z iztekom petih let od uveljavitve tega zakona.

(6)Za vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk o zavarovancih Prvega pokojninskega sklada se osebni podatki za namene opravljanja nalog iz 4. točke drugega odstavka 15. člena tega zakona, zlasti podatki iz naslednjega odstavka, zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo.

(7)Ne glede na prejšnji odstavek lahko, v primeru nepridobitve podatkov oziroma pridobitve nepopolnih podatkov, Kapitalska družba za namene opravljanja nalog iz 4. točke drugega odstavka 15. člena tega zakona na podlagi pisne zahteve pridobi o zavarovancih Prvega pokojninskega sklada iz Centralnega registra prebivalstva naslednje podatke: enotno matično številko občana, kraj rojstva, osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, državljanstvo, spol, datum rojstva ter datume in podatke o dogodkih, spremembah ali popravkih v Centralnem registru prebivalstva o zavarovancu. Kapitalska družba lahko podatke, ki jih pridobi na podlagi prejšnjega stavka, uporablja zgolj za namen, za katerega so bili podatki pridobljeni.

(8)Podatki iz šestega in sedmega odstavka tega člena se hranijo trajno.

(9)Če premoženje Prvega pokojninskega sklada ne zadošča za izplačilo zajamčenega donosa in tega izplačila tudi ni mogoče zagotoviti iz premoženja Kapitalskega sklada, jamči za izplačilo pravic iz police dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada Republika Slovenija.

(1)Prejemnik mesečne pokojninske rente lahko vloži zahtevek za odkup pokojninske rente. Odkupna vrednost se izplača skupaj z izplačili rent preostalih polic v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem se je iztekla čakalna doba. Čakalna doba traja šest mesecev od dneva, ko je prejemnik pokojninske rente vložil zahtevek za odkup pokojninske rente. Zahtevka za odkup pokojninske rente ni mogoče umakniti.

(2)Znesek odkupne vrednosti police se določi v višini zneska matematične rezervacije police, določene z zavarovalno-tehničnimi osnovami, ob koncu meseca, v katerem se čakalna doba izteče.

(3)Če prejemnik mesečne pokojninske rente umre pred dospelostjo zahtevka za odkup pokojninske rente, se zahtevek zavrže.

(1)Pooblaščene investicijske družbe se morajo najkasneje do 31. 12. 2003 uskladiti z določbami ZISDU o investicijskih družbah, bodisi preoblikovati v redno delniško družbo.

(2)Pooblaščena investicijska družba se lahko zaradi uskladitve s prejšnjim odstavkom razdruži v investicijsko družbo in redno delniško družbo, če ima v osnovnem kapitalu obeh vsak delničar pooblaščene investicijske družbe, ki zaradi razdružitve preneha, enak delež kot ga je imel v osnovnem kapitalu pooblaščene investicijske družbe.

(3)Za preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe v redno delniško družbo se uporablja določba 143.a člena ZISDU.

(4)Za razdružitev iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe ZGD o spojitvi delniških družb in določba 143.a člena ZISDU.

(5)(prenehal veljati)

(1)Šteje se, da se je pooblaščena investicijska družba uskladila z določbami ZISDU o investicijskih družbah z dnem, ko agencija izda odločbo, s katero ugotovi, da se je pooblaščena investicijska družba uskladila z določbami ZISDU o investicijskih družbah.

(2)Odločbo iz prejšnjega odstavka izda agencija na zahtevo družbe za upravljanje, ki upravlja pooblaščeno investicijsko družbo.

(3)Zahtevi iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti mnenje pooblaščenega revizorja, iz katerega izhaja, da naložbe pooblaščene investicijske družbe ustrezajo pravilom o naložbah investicijskih družb.

(1)Če družba za upravljanje pooblaščene investicijske družbe, ki jo upravlja, ne preoblikuje v roku in v skladu s prvim odstavkom 33. člena tega zakona, ji preneha dovoljenje za upravljanje pooblaščene investicijske družbe in izgubi pravico do provizije po pogodbi o upravljanju pooblaščene investicijske družbe.

(2)Agencija mora v roku 15 dni šteto od izteka roka iz prvega odstavka 33. člena tega zakona izdati odločbo, s katero ugotovi, da je družbi za upravljanje prenehalo dovoljenje za upravljanje pooblaščene investicijske družbe.

(3)Z odločbo iz prejšnjega odstavka agencija določi drugo družbo za upravljanje, ki ji določi rok, ki ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od enega leta, šteto od vročitve odločbe, v katerem mora zagotoviti, da se pooblaščena investicijska družba uskladi z določbo prvega odstavka 33. člena tega zakona.

(4)Pravno sredstvo proti odločbi agencije iz drugega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.

(1)Vlada mora v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona dopolniti odlok, izdan na podlagi 52. člena ZZLPPO tako, da izrecno določi vse premoženje iz 24. in 26. člena ZZLPPO v lasti Slovenske razvojne družbe, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.v primeru premoženja v obliki lastniških deležev v pravni osebi: da je pravna oseba na dan uveljavitve tega zakona že organizirana v obliki delniške družbe oziroma družbe z omejeno odgovornostjo in nad njo na dan uveljavitve tega zakona ni bil začet stečajni postopek oziroma postopek prisilne poravnave,

2.v primeru drugih vrst premoženja: da je premoženje v skladu z ZISDU dopustna oblika naložb pooblaščenih investicijskih družb.

(2)Pri vsaki posamezni vrsti premoženja iz prvega odstavka tega člena mora vlada v dopolnitvi odloka iz prvega odstavka tega člena ugotoviti vrednost tega premoženja po prvem odstavku 3. člena ZZSPID oziroma 38. členu tega zakona.

(3)Slovenska razvojna družba mora v roku 30 dni po izteku roka za uresničitev pravice izbire iz prvega odstavka 6. člena tega zakona pooblaščenim investicijskim družbam na javni dražbi oziroma postopku zbiranja ponudb ponuditi vse premoženje iz prvega odstavka tega člena za izklicno ceno, ki je enaka vrednosti posamezne vrste premoženja, ugotovljeni v dopolnitvi odloka iz prvega odstavka tega člena.

(4)Če je skupna vrednost premoženja iz drugega odstavka tega člena večja od skupnega stanja lastniških certifikatov na računih lastniških certifikatov pooblaščenih investicijskih družb po prenosu na podlagi 9. člena tega zakona in zmanjšanju na podlagi 10. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: skupno stanje lastniških certifikatov pooblaščenih investicijskih družb), mora Slovenska razvojna družba ponuditi pooblaščenim investicijskim družbam tisti del premoženja, katerega vrednost je enaka skupnemu stanju lastniških certifikatov pooblaščenih investicijskih družb. V takem primeru mora Slovenska razvojna družba premoženje izbrati tako, da od vsake vrste premoženja ponudi delež, ki je enak razmerju med

1.skupnim stanjem vseh lastniških certifikatov na računih pooblaščenih investicijskih družb in

2.skupnim stanjem vseh lastniških certifikatov na računih pooblaščenih investicijskih družb ter ločenem računu Prvega pokojninskega sklada.

(5)V primeru iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona lahko vlada kot premoženje, ki ga mora Slovenska razvojna družba prodati pooblaščenim investicijskim družbam za certifikate, določi tudi delnice oziroma poslovne deleže oseb iz 1. točke prvega odstavka 13. člena ZZLPPO.

(1)Vlada mora v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona dopolniti odlok, izdan na podlagi 52. člena ZZLPPO tudi tako, da izrecno določi celoten seznam dodatnega državnega premoženja iz drugega odstavka 52. člena ZZLPPO, katerega vrednost je enaka razliki med

1.skupnim stanjem lastniških certifikatov na računih pooblaščenih investicijskih družb in na ločenem računu Prvega pokojninskega sklada po zmanjšanju na podlagi 10. člena tega zakona, in

2.skupno vrednostjo premoženja iz drugega odstavka 36. člena tega zakona.

(2)Pri vsaki posamezni vrsti premoženja iz prvega odstavka tega člena mora vlada v dopolnitvi odloka iz prvega odstavka tega člena ugotoviti vrednost tega premoženja po prvem odstavku 3. člena ZZSPID oziroma 38. členu tega zakona.

(3)Če je skupna vrednost premoženja iz drugega odstavka 36. člena tega zakona manjša od skupnega stanja lastniških certifikatov pooblaščenih investicijskih družb, mora Slovenska razvojna družba v roku 60 dni po izteku roka za uresničitev pravice izbire iz prvega odstavka 6. člena tega zakona pooblaščenim investicijskim družbam na javni dražbi oziroma postopku javnega zbiranja ponudb za razliko ponuditi dodatno državno premoženje iz prvega odstavka tega člena za izklicno ceno, ki je enaka vrednosti posamezne vrste premoženja, ugotovljeni v dopolnitvi odloka iz prvega odstavka tega člena. V takem primeru mora Slovenska razvojna družba premoženje izbrati tako, da od vsake vrste premoženja ponudi delež, ki je enak razmerju med

1.skupnim stanjem vseh lastniških certifikatov na računih pooblaščenih investicijskih družb in

2.skupnim stanjem vseh lastniških certifikatov na računih pooblaščenih investicijskih družb ter ločenem računu Prvega pokojninskega sklada.

(4)V postopku zbiranja ponudb po tretjem odstavku 36. člena tega zakona oziroma prejšnjem odstavku lahko Slovenska razvojna družba ponudi paket premoženja za izklicno ceno, ki je enaka seštevku izklicnih cen posameznih vrst premoženja, ki je v paketu. Če za izklicno ceno ponudi nakup več pooblaščenih investicijskih družb, se vsaki od njih proda delež paketa, ki je enak sorazmernemu deležu stanja lastniških certifikatov na računu posamezne pooblaščene investicijske družbe, ki je ponudila nakup tega paketa, glede na skupno stanje lastniških certifikatov vseh pooblaščenih investicijskih družb, ki so ponudile nakup tega paketa.

(1)Če vrednosti premoženja iz prvega odstavka 36. člena tega zakona oziroma iz prvega odstavka 37. člena tega zakona ni mogoče ugotoviti na podlagi prvega odstavka 3. člena ZZSPID, se ta ugotovi kot sedanja vrednost tega premoženja na način, določen v drugem do četrtem odstavku tega člena in preračuna na vrednost po stanju na dan 1. 1. 1993 z uporabo indeksa drobnoprodajnih cen.

(2)Sedanja vrednost delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se določi z uporabo zadnjega enotnega tečaja teh delnic v letu 1998.

(3)Sedanja vrednost drugih delnic in poslovnih deležev se določi bodisi kot

1.knjigovodska vrednost na podlagi revidirane bilance stanja za leto 1998, če je družba po ZGD zavezana k revidiranju, oziroma na podlagi bilance stanja za leto 1998, bodisi kot

2.tržna vrednost, ugotovljena na podlagi cenitve pooblaščenega cenilca.

(4)Sedanja vrednost drugega premoženja se določi kot tržna vrednost ugotovljena na podlagi cenitve pooblaščenega cenilca.

(1)Če pooblaščene investicijske družbe na javni dražbi oziroma postopku zbiranja ponudb ne kupijo vsega premoženja, ki jim je bilo ponujeno v skladu s tretjim odstavkom 36. člena in tretjim ter četrtim odstavkom 37. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: neprodano premoženje), mora Slovenska razvojna družba razpisati zadnjo javno dražbo oziroma postopek zbiranja ponudb, v katerem pooblaščenim investicijskim družbam ponovno ponudi neprodano premoženje.

(2)Če pooblaščene investicijske družbe na zadnji javni dražbi oziroma postopku zbiranja ponudb ne kupijo vsega oziroma dela ponujenega neprodanega premoženja, prenese Slovenska razvojna družba neprodano premoženje pooblaščenim investicijskim družbam v sorazmerju z neporabljenimi lastniškimi certifikati na njihovih računih.

(1)Pogoje za dodatna denarna vplačila v Prvi pokojninski sklad bo urejal zakon, ki bo urejal pokojninske sklade prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

(2)Dodatna denarna vplačila, ki jih v skladu z zakonom iz prejšnjega odstavka, zavarovanec vplača v Prvi pokojninski sklad, so podlaga za zmanjšanje njegove letne davčne osnove za odmero dohodnine, vendar največ do višine, določene z zakonom o dohodnini za premije, vplačane za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. (se preneha uporabljati)

(1)Izvedbena komisija, imenovana na podlagi 53. člena ZZLPPO, nadaljuje z delom kot izvedbena komisija na podlagi 13. člena tega zakona.

(2)Oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja funkcijo direktorja Kapitalskega sklada, nadaljuje z opravljanjem te funkcije do imenovanja uprave v skladu s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona.

(1)Od dneva uveljavitve tega zakona do dneva vpisa pravice izbire na podlagi četrtega odstavka 3. člena tega zakona delnic pooblaščenih investicijskih družb ni mogoče prenesti na račun novega imetnika.

(2)Od dneva vpisa pravice izbire na podlagi četrtega odstavka 3. člena tega zakona do izvršitve naloga o uresničitvi pravice izbire po prvem oziroma drugem odstavku 5. člena tega zakona delnic s pravico izbire ni mogoče prenesti na račun novega imetnika.

(1)Do izteka roka za uresničitev pravice izbire iz prvega odstavka 6. člena tega zakona je prepovedano oglaševanje oziroma pozivanje delničarjev pooblaščenih investicijskih družb, s katerim se poskuša vplivati na odločitev delničarjev pooblaščenih investicijskih družb oziroma jih zavesti v zmoto glede vrednosti novih delnic oziroma pokojninskih bonov.

(2)Prepoved iz prvega odstavka tega člena se nanaša na

1.objave v javnih občilih;

2.oglase oziroma pozive, posredovane neposredno delničarjem po pošti, preko osebnih obvestil (obiski na domu in podobno) oziroma z uporabo drugih komunikacijskih sredstev.

(3)Vlada Republike Slovenije mora v dnevnih časopisih, ki izhajajo na območju celotne Republike Slovenije, objaviti obrazec naloga o uresničitvi pravice izbire. Hkrati z objavo obrazca mora objaviti tudi:

1.obvestilo delničarjem pooblaščenih investicijskih družb, v katerem jim na razumljiv in jasen način razloži vsebino pravice izbire ter način in učinke uresničitve te pravice za njihov položaj,

2.višino mesečne pokojninske rente dodatnega pokojninskega zavarovanja po tem zakonu na način, da si bo iz take objave vsak lahko izračunal višino te rente.

(4)Obvestilo z vsebino iz prejšnjega odstavka mora Vlada Republike Slovenije prvič objaviti v roku 15 dni od uveljavitve tega zakona, nato pa še najmanj šestkrat v razmaku dveh tednov.

(1)Kapitalski sklad krije naslednje stroške:

1.zamenjave delnic (prvi odstavek 2. člena tega zakona),

2.uresničitve pravice izbire (4. in 5. člen tega zakona),

3.obvestila delničarjem (tretji odstavek 4. člena tega zakona),

4.stroške izdaje pokojninskih bonov in stroške prenosa pokojninskih bonov na račune upravičencev.

(2)Minister za finance v sodelovanju z ministrom, pristojnim za delo, predpiše podrobnejši način kritja stroškov iz prejšnjega odstavka.

Javni zavodi ter državni in drugi organi in organizacije, v katerih so zaposleni delavci, katerih uslužbenski certifikati so predmet urejanja po tem zakonu, so dolžni kriti tem delavcem stroške sodnih postopkov po tožbah zaradi uveljavitve obveznosti za zagotovitev državnega premoženja za vrednost uslužbenskih certifikatov, nastale do uveljavitve tega zakona. Potrebna sredstva se zagotovijo v državnem proračunu.

(1)Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek:

1.družba za upravljanje oziroma druga pravna oseba, ki krši prepoved iz prvega odstavka 43. člena tega zakona,

2.družba za upravljanje, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 4. člena tega zakona.

(2)Z denarno kaznijo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z denarno kaznijo od 250.000 do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki krši prepoved iz prvega odstavka 43. člena tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 25. člen zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98, 72/98 – odločba US in 12/99) ter drugi in tretji odstavek 3. člena zakona o zagotavljanju sredstev pooblaščenim investicijskim družbam zaradi zamenjave teh sredstev za zbrane lastniške certifikate (Uradni list RS, št. 59/96).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.