28. člen ZPSPID
Izdaja pokojninskih bonov
(1)Z dnem uveljavitve tega zakona se izdajo pokojninski boni.
(2)Pokojninski boni se glasijo na nominalni znesek 100 tolarjev in dajejo pravico do zamenjave iz 30. člena tega zakona.
(3)Izdajatelj pokojninskih bonov je Kapitalski sklad.
(4)Pokojninski boni se izdajo v nematerializirani obliki. Za prenos pokojninskih bonov se uporabljajo pravila o prenosu nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(5)Pravica do zamenjave iz 30. člena tega zakona se lahko uresniči najkasneje do 31. 12. 2002.
(6)Če pravica do zamenjave v roku iz prejšnjega odstavka ni uresničena in je imetnik pokojninskega bona pravna oseba, prenehajo pravice iz vseh pokojninskih bonov, katerih imetnik je ta pravna oseba.
(7)Če pravica do zamenjave v roku iz petega odstavka tega člena ni uresničena in je imetnik pokojninskega bona fizična oseba, se šteje, da je ta fizična oseba uresničila pravico do zamenjave, vendar največ do zamenjave 10.000 pokojninskih bonov.
(8)Pokojninski boni se prenesejo:
1.na račune delničarjev pooblaščenih investicijskih družb, ki so uresničili pravico zamenjati nove delnice za pokojninske bone, na način, določen v drugem odstavku 5. člena tega zakona,
2.na račune imetnikov uslužbenskih certifikatov tako, da vsak imetnik uslužbenskega certifikata pridobi pokojninske bone v skupnem nominalnem znesku, ki je enak nominalnemu znesku njegovih uslužbenskih certifikatov.
(9)Nalog za prenos iz 2. točke prejšnjega odstavka mora klirinško depotni družbi izdati minister, pristojen za ekonomske odnose in razvoj, v roku petnajstih dni od uveljavitve tega zakona.
(10)Minister, pristojen za ekonomske odnose in razvoj, mora imetnike uslužbenskih certifikatov obvestiti o številu pokojninskih bonov, ki so bili v zamenjavo za uslužbenske certifikate preneseni na njihov račun, v roku 30 dni od dneva, ko klirinško depotna družba izvrši nalog iz prejšnjega odstavka tega člena.
- VSL Sodba I Cp 1390/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Ne glede na to, ali je do zamenjave pokojninskih bonov za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja prišlo z uresničitvijo izbirne pravice imetnika pokojninskih bonov ali na podlagi zakona, je zakon to razmerje nedvoumno opredelil kot zavarovalno, hkrati pa uredil tiste njegove značilnosti, ki ga razlikujejo od zavarovalne pogodbe, urejene v splošnih pravilih obligacijskega prava. Odkupna vrednost police je predmet dedovanja le, če zavarovanec umre pred trenutkom pridobitve pravice do pokojninske rente.
- VDSS VDS sodba Pdp 1704/2002Višje delovno in socialno sodišče · 2003
Ker je država z zakoni v celoti uredila svojo obveznost, predlagatelji ne morejo uveljavljati dodatnih pravic iz obravnavanega naslova poleg pravic, ki jih iz naslova uslužbenskih certifikatov zagotavlja zakon. Zato je sodišče pravilno zavrnilo predlog na ugotovitev, da je nasprotna udeleženka RS kršila 4.alineo 2. odstavka 31. člena Zakona o lastniškem preoblikovanju podjetij, ker predlagateljem ni ponudila za odkup lastniških certifikatov delnic ali drugega premoženja RS (ali podjetij v njeni lasti). Pravilno je zavrnilo tudi predlog, naj navedeno nasprotni udeleženki naloži sodišče oz. naj nasprotna stranka izplača razliko med dejansko izplačanimi plačami in plačami po KPND z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kot tudi podredni zahtevek, da je dolžna predlagateljem izplačati zakonite zamudne obresti od zneskov na cerifikatih. Nasprotna udeleženka je namreč s sprejetjem Zakona o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovnanjem PID za cerifikate izdala pokojninske bone v enakem nominalnem znesku, kot so bili izdani certifikati, z odlokom pa je zagotovila tudi dopolnilno premoženje za izdajo certifikatov.
- VDSS VDS sodba Pdp 569/2000Višje delovno in socialno sodišče · 2001
Obvestila o upravičenosti do lastniškega certifikata, ki je bilo izdano delavcem v državnih organih, ni mogoče šteti za pisno pripoznavo obveznosti iz naslova neizplačanih razlik plač. Zato to obvestilo ni pretrgalo zastaranja po 387. členu ZOR.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 11. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cp 1390/2022Višje sodišče v Ljubljani · 7. 11. 2022
Ne glede na to, ali je do zamenjave pokojninskih bonov za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja prišlo z uresničitvijo izbirne pravice imetnika pokojninskih bonov ali na podlagi zakona, je zakon to razmerje nedvoumno opredelil kot zavarovalno, hkrati pa uredil tiste njegove značilnosti, ki ga razlikujejo od zavarovalne pogodbe, urejene v splošnih pravilih obligacijskega prava. Odkupna vrednost police je predmet dedovanja le, če zavarovanec umre pred trenutkom pridobitve pravice do pokojninske rente.
- VDSS VDS sodba Pdp 1704/2002Višje delovno in socialno sodišče · 11. 4. 2003besedilo 2002–2005
Ker je država z zakoni v celoti uredila svojo obveznost, predlagatelji ne morejo uveljavljati dodatnih pravic iz obravnavanega naslova poleg pravic, ki jih iz naslova uslužbenskih certifikatov zagotavlja zakon. Zato je sodišče pravilno zavrnilo predlog na ugotovitev, da je nasprotna udeleženka RS kršila 4.alineo 2. odstavka 31. člena Zakona o lastniškem preoblikovanju podjetij, ker predlagateljem ni ponudila za odkup lastniških certifikatov delnic ali drugega premoženja RS (ali podjetij v njeni lasti). Pravilno je zavrnilo tudi predlog, naj navedeno nasprotni udeleženki naloži sodišče oz. naj nasprotna stranka izplača razliko med dejansko izplačanimi plačami in plačami po KPND z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kot tudi podredni zahtevek, da je dolžna predlagateljem izplačati zakonite zamudne obresti od zneskov na cerifikatih. Nasprotna udeleženka je namreč s sprejetjem Zakona o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovnanjem PID za cerifikate izdala pokojninske bone v enakem nominalnem znesku, kot so bili izdani certifikati, z odlokom pa je zagotovila tudi dopolnilno premoženje za izdajo certifikatov.
- VDSS VDS sodba Pdp 569/2000Višje delovno in socialno sodišče · 7. 6. 2001besedilo 1999–2002
Obvestila o upravičenosti do lastniškega certifikata, ki je bilo izdano delavcem v državnih organih, ni mogoče šteti za pisno pripoznavo obveznosti iz naslova neizplačanih razlik plač. Zato to obvestilo ni pretrgalo zastaranja po 387. členu ZOR.
- VDSS VDS sklep Pdp 1934/2000Višje delovno in socialno sodišče · 22. 2. 2001besedilo 1999–2002
Lastniški certifikati, ki so bili izdani članom predlagateljev (sindikatov) iz naslova pripadajoče plače v skladu z določbami ZDDO in Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS, so omogočali delavcem le sodelovanje pri lastninjenju po 6. odst. 31. člena ZLPP. Ker so bili izdani le za ta namen, je bila izbira za realizacijo certifikatov dana samo državi in ne posameznim imetnikom, ki zato ne morejo biti upravičeni do gotovinskega izpačila.