32. člen ZPSPID
(1)Polica dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada je zavarovalna polica, pri kateri zavarovanec prevzema naložbeno tveganje z minimalnim 1% letnim donosom, za katerega jamči Kapitalski sklad (v nadaljnjem besedilu: zajamčeni donos).
(2)Zajamčeni donos se izračuna tako, da se:
1.skupna nominalna vrednost lastniških certifikatov iz 9. člena tega zakona valorizira z indeksom drobnoprodajnih cen od 1. 1. 1993 do dneva uveljavitve tega zakona,
2.osnova, izračunana na način iz 1. točke se povečuje za nominalno 1% letno od uveljavitve tega zakona dalje.
(3)Polica dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada daje naslednje pravice:
1.zavarovanec, pridobi z dopolnjenim šestdesetim letom starosti pravico do mesečne pokojninske rente, katere višina se izračuna z uporabo ustreznih aktuarskih metod vrednotenja ob upoštevanju vrednosti enot premoženja Prvega pokojninskega sklada, ki jih predstavlja zavarovalna polica, in zajamčenega donosa.
2.Ne glede na določbe prejšnje točke se lahko:
- zavarovancem, ki so imetniki 2000 ali manj točk police, izplača pokojninska renta v enkratnem znesku;
- zavarovancem, ki so imetniki nad 2000 in do 5000 točk police, izplača letna pokojninska renta. Kapitalska družba mora zavarovance predhodno pisno obvestiti o spremenjenem načinu izplačila. Kolikor v roku 15 dni po prejemu obvestila zavarovanec temu pisno ne nasprotuje, Kapitalska družba lahko prične izvrševati izplačila, na način določen v tej točki.
3.zavarovanec ima pred dopolnjenim šestdesetim letom starosti pravico zahtevati izplačilo odkupne vrednosti police dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada,
4.če zavarovanec umre preden pridobi pravico do pokojninske rente, pripada pravica do zavarovalne vsote v višini odkupne vrednosti police njegovi zapuščini in preide kot del njegove zapuščine na njegove dediče.
(4)Izplačilo pokojninske rente je obdavčeno enako kot izplačilo zavarovalnih vsot iz življenjskega zavarovanja. (se preneha uporabljati)
(5)Ne glede na določbo 1. točke tretjega odstavka tega člena pridobi zavarovanec, ki je bil ob uveljavitvi tega zakona starejši od 55 let pravico do pokojninske rente z iztekom petih let od uveljavitve tega zakona.
(6)Za vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk o zavarovancih Prvega pokojninskega sklada se osebni podatki za namene opravljanja nalog iz 4. točke drugega odstavka 15. člena tega zakona, zlasti podatki iz naslednjega odstavka, zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo.
(7)Ne glede na prejšnji odstavek lahko, v primeru nepridobitve podatkov oziroma pridobitve nepopolnih podatkov, Kapitalska družba za namene opravljanja nalog iz 4. točke drugega odstavka 15. člena tega zakona na podlagi pisne zahteve pridobi o zavarovancih Prvega pokojninskega sklada iz Centralnega registra prebivalstva naslednje podatke: enotno matično številko občana, kraj rojstva, osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, državljanstvo, spol, datum rojstva ter datume in podatke o dogodkih, spremembah ali popravkih v Centralnem registru prebivalstva o zavarovancu. Kapitalska družba lahko podatke, ki jih pridobi na podlagi prejšnjega stavka, uporablja zgolj za namen, za katerega so bili podatki pridobljeni.
(8)Podatki iz šestega in sedmega odstavka tega člena se hranijo trajno.
(9)Če premoženje Prvega pokojninskega sklada ne zadošča za izplačilo zajamčenega donosa in tega izplačila tudi ni mogoče zagotoviti iz premoženja Kapitalskega sklada, jamči za izplačilo pravic iz police dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada Republika Slovenija.
- VSL Sodba I Cp 1390/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Ne glede na to, ali je do zamenjave pokojninskih bonov za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja prišlo z uresničitvijo izbirne pravice imetnika pokojninskih bonov ali na podlagi zakona, je zakon to razmerje nedvoumno opredelil kot zavarovalno, hkrati pa uredil tiste njegove značilnosti, ki ga razlikujejo od zavarovalne pogodbe, urejene v splošnih pravilih obligacijskega prava. Odkupna vrednost police je predmet dedovanja le, če zavarovanec umre pred trenutkom pridobitve pravice do pokojninske rente.
Različice besedila: 6Pokaži ▾
- od 3. 3. 2026 · trenutno
- 23. 10. 2009 – 2. 3. 2026
- 7. 3. 2005 – 22. 10. 2009
- 28. 5. 2004 – 6. 3. 2005
- 13. 5. 2004 – 27. 5. 2004
- 5. 7. 1999 – 12. 5. 2004
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 11. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cp 1390/2022Višje sodišče v Ljubljani · 7. 11. 2022besedilo 2009–2026
Ne glede na to, ali je do zamenjave pokojninskih bonov za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja prišlo z uresničitvijo izbirne pravice imetnika pokojninskih bonov ali na podlagi zakona, je zakon to razmerje nedvoumno opredelil kot zavarovalno, hkrati pa uredil tiste njegove značilnosti, ki ga razlikujejo od zavarovalne pogodbe, urejene v splošnih pravilih obligacijskega prava. Odkupna vrednost police je predmet dedovanja le, če zavarovanec umre pred trenutkom pridobitve pravice do pokojninske rente.