7. člen ZZVN-D
Drugi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: “Žrtev vojnega nasilja in njen družinski član lahko uveljavljata pravice iz prejšnjega člena in iz 7. člena tega zakona, če teh ali podobnih pravic ne moreta uveljavljati po drugih predpisih ali v tuji državi.“ Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: “Družinski član lahko uveljavlja pravice iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona, če ne more uveljavljati statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu. Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena pravica žrtve vojnega nasilja do doživljenjske mesečne rente in pravica vojnega invalida do invalidnine nista enaki ali podobni pravici, zato se njuno hkratno uživanje ne izključuje. Osebi, ki izpolnjuje pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja ni mogoče odkloniti priznanje tega statusa samo zato, ker je že pridobila status vojnega veterana ali vojnega invalida po posebnem zakonu.“
- VSRS Sodba I Up 120/2001Vrhovno sodišče RS · 2002
Po določbi 5. člena novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D) so do varstva po tem zakonu upravičeni le družinski člani, vendar ne vsi, ampak le tisti, ki jih določa Zakon o vojnih invalidih (ZVojI). Med družinskimi člani, ki jih ZVojI v 9. členu taksativno našteva, pa bratje in sestre niso navedeni. Zato tožnica, katere brat je sicer izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, ni upravičena do uveljavljenega statusa.
- VSRS Sklep I Up 283/2000Vrhovno sodišče RS · 2002
Samo zaradi priznane pokojninske dobe v dvojnem trajanju in brez presoje ostalih za odločitev pomembnih okoliščin in dejstev ni mogoče odreči statusa ZVN. Niti ZZVN niti ZVV nimata določb o nezdružljivosti statusov, vsebujeta le določbo o prepovedi kumuliranja enakih ali podobnih pravic.
- VSRS Sodba I Up 654/2000Vrhovno sodišče RS · 2001
Ni mogoče odreči statusa žrtve vojnega nasilja - begunca osebi, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem samo zato, ker je aktivno in organizirano delala za NOB ter ima za čas dela za NOB priznano pokojninsko dobo kot posebno dobo v dvojnem trajanju in zato izpolnjuje tudi pogoje za priznanje statusa vojnega veterana. Niti Zakon o žrtvah vojnega nasilja, niti Zakon o vojnih veteranih nimata določbe o nezdružljivosti obeh statusov.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 11. 2002Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 120/2001Vrhovno sodišče RS · 20. 11. 2002
Po določbi 5. člena novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D) so do varstva po tem zakonu upravičeni le družinski člani, vendar ne vsi, ampak le tisti, ki jih določa Zakon o vojnih invalidih (ZVojI). Med družinskimi člani, ki jih ZVojI v 9. členu taksativno našteva, pa bratje in sestre niso navedeni. Zato tožnica, katere brat je sicer izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, ni upravičena do uveljavljenega statusa.
- VSRS Sklep I Up 283/2000Vrhovno sodišče RS · 24. 1. 2002
Samo zaradi priznane pokojninske dobe v dvojnem trajanju in brez presoje ostalih za odločitev pomembnih okoliščin in dejstev ni mogoče odreči statusa ZVN. Niti ZZVN niti ZVV nimata določb o nezdružljivosti statusov, vsebujeta le določbo o prepovedi kumuliranja enakih ali podobnih pravic.
- VSRS Sodba I Up 654/2000Vrhovno sodišče RS · 1. 6. 2001
Ni mogoče odreči statusa žrtve vojnega nasilja - begunca osebi, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem samo zato, ker je aktivno in organizirano delala za NOB ter ima za čas dela za NOB priznano pokojninsko dobo kot posebno dobo v dvojnem trajanju in zato izpolnjuje tudi pogoje za priznanje statusa vojnega veterana. Niti Zakon o žrtvah vojnega nasilja, niti Zakon o vojnih veteranih nimata določbe o nezdružljivosti obeh statusov.