5. člen ZZVN-D
7. člen se spremeni tako, da se glasi: “Do varstva po tem zakonu je upravičen državljan Republike Slovenije, družinski član osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali je bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu. Varstvo se zagotavlja istemu krogu družinskih članov in ob enakih pogojih kot po predpisih o vojnih invalidih. Ne glede na določbo drugega stavka prejšnjega odstavka se v primerih, ko oseba iz prejšnjega odstavka ni mogla preživljati družinskega člana zadnje leto pred svojo smrtjo, ker se je tedaj nad njo izvajalo nasilno dejanje ali prisilni ukrep, šteje, da je pogoj preživljanja izpolnjen, če je oseba iz prejšnjega odstavka preživljala družinskega člana vsaj zadnje leto pred nastopom nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa. Družinskim članom iz prvega odstavka tega člena se zagotavljajo enake pravice in v enakem obsegu kot družinskim članom oseb, ki so izgubile življenje, umrle ali so bile pogrešane v okoliščinah za priznanje statusa civilnega invalida vojne po predpisih o vojnih invalidih. Družinska invalidnina pa ne more presegati zneska doživljenjske mesečne rente, ki bi pripadala osebi, po kateri družinski člani uveljavljajo to pravico, pri čemer se v primeru padlega mobiliziranca šteje, da bi mu pripadala doživljenjska mesečna renta po 200 tolarjev za vsak mesec nasilja, v primeru, da je nasilje trajalo manj kot tri mesece, pa se upošteva znesek doživljenjske mesečne rente za tri mesece nasilja.“
- VSRS Sodba I Up 120/2001Vrhovno sodišče RS · 2002
Po določbi 5. člena novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D) so do varstva po tem zakonu upravičeni le družinski člani, vendar ne vsi, ampak le tisti, ki jih določa Zakon o vojnih invalidih (ZVojI). Med družinskimi člani, ki jih ZVojI v 9. členu taksativno našteva, pa bratje in sestre niso navedeni. Zato tožnica, katere brat je sicer izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, ni upravičena do uveljavljenega statusa.
- VSRS Sodba I Up 815/2001Vrhovno sodišče RS · 2002
Status žrtve vojnega nasilja - prisilnega mobiliziranca je osebna pravica, ki ni prenosljiva.
- VSRS Sodba I Up 802/2001Vrhovno sodišče RS · 2002
Če je mož tožnice umrl leta 1982, pomeni, da ni umrl v okoliščinah, ki jih določa ZZVN. Zato tožnica na takšni podlagi ne more uveljavljati statusa žrtve vojnega nasilja (družinskega člana).
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 11. 2002Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 120/2001Vrhovno sodišče RS · 20. 11. 2002
Po določbi 5. člena novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D) so do varstva po tem zakonu upravičeni le družinski člani, vendar ne vsi, ampak le tisti, ki jih določa Zakon o vojnih invalidih (ZVojI). Med družinskimi člani, ki jih ZVojI v 9. členu taksativno našteva, pa bratje in sestre niso navedeni. Zato tožnica, katere brat je sicer izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, ni upravičena do uveljavljenega statusa.
- VSRS Sodba I Up 815/2001Vrhovno sodišče RS · 7. 11. 2002
Status žrtve vojnega nasilja - prisilnega mobiliziranca je osebna pravica, ki ni prenosljiva.
- VSRS Sodba I Up 802/2001Vrhovno sodišče RS · 19. 9. 2002
Če je mož tožnice umrl leta 1982, pomeni, da ni umrl v okoliščinah, ki jih določa ZZVN. Zato tožnica na takšni podlagi ne more uveljavljati statusa žrtve vojnega nasilja (družinskega člana).