Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D)

V zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96 in 70/97) se za prvim odstavkom 2. člena doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Ob pogojih iz tega člena ter iz 3. oziroma 4. člena tega zakona je žrtev vojnega nasilja tudi oseba, ki je imela ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij Republike Slovenije, ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilno dejanje ali prisilni ukrep dejansko izveden.“ Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “Žrtev vojnega nasilja (begunec) je po tem zakonu tudi oseba, ki je bila v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945, zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja ali njegovih sodelavcev zoper družine partizanov, pobitih talcev ali zaradi sodelovanja z NOB, nasilno pregnana iz svojega doma in oseba, ki je bila v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 nasilno pregnana iz svojega doma zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja od okupatorja ali njegovih sodelavcev, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece.“ V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek se besede “iz prvega in drugega odstavka tega člena“ nadomestijo z besedami “iz prvega, drugega, tretjega in četrtega ostavka tega člena“. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besede “drugega in tretjega“ nadomestijo z besedami “tretjega in petega“, za besedama “tega člena“ pa se dodajo besede “oziroma iz 4. člena tega zakona“. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: “Šteje se, da je imela oseba iz prejšnjega odstavka, ki ji je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno na ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije, od prenehanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, če se je naselila v Sloveniji z namenom stalnega prebivanja takoj, ko je bilo to glede na tedanje transportne, nastanitvene, zaposlitvene in druge razmere mogoče, vendar najkasneje do 31. decembra 1945.“ Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi: “Žrtev vojnega nasilja je ob pogojih iz 1. člena tega zakona tudi otrok, katerega starša sta bila ubita zaradi sodelovanja v NOB ali sta izgubila življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu ali sta bila ubita kot talca.“ Dosedanji peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek.

3. člen se spremeni tako, da se glasi: “Za žrtev vojnega nasilja se šteje oseba, pri kateri je prisilni ukrep ali nasilno dejanje trajalo neprekinjeno najmanj tri mesece, razen v primerih iz devetega odstavka prejšnjega člena, v katerih je moral odvzem prostosti trajati najmanj en mesec.“

V 4. členu se črtata besedi “prvega odstavka“.

5. člen se spremeni tako, da se glasi: “Ob pogojih iz tega zakona je žrtev vojnega nasilja tudi vojaški vojni invalid in civilni invalid vojne s priznanim statusom po posebnem zakonu.“

7. člen se spremeni tako, da se glasi: “Do varstva po tem zakonu je upravičen državljan Republike Slovenije, družinski član osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali je bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu. Varstvo se zagotavlja istemu krogu družinskih članov in ob enakih pogojih kot po predpisih o vojnih invalidih. Ne glede na določbo drugega stavka prejšnjega odstavka se v primerih, ko oseba iz prejšnjega odstavka ni mogla preživljati družinskega člana zadnje leto pred svojo smrtjo, ker se je tedaj nad njo izvajalo nasilno dejanje ali prisilni ukrep, šteje, da je pogoj preživljanja izpolnjen, če je oseba iz prejšnjega odstavka preživljala družinskega člana vsaj zadnje leto pred nastopom nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa. Družinskim članom iz prvega odstavka tega člena se zagotavljajo enake pravice in v enakem obsegu kot družinskim članom oseb, ki so izgubile življenje, umrle ali so bile pogrešane v okoliščinah za priznanje statusa civilnega invalida vojne po predpisih o vojnih invalidih. Družinska invalidnina pa ne more presegati zneska doživljenjske mesečne rente, ki bi pripadala osebi, po kateri družinski člani uveljavljajo to pravico, pri čemer se v primeru padlega mobiliziranca šteje, da bi mu pripadala doživljenjska mesečna renta po 200 tolarjev za vsak mesec nasilja, v primeru, da je nasilje trajalo manj kot tri mesece, pa se upošteva znesek doživljenjske mesečne rente za tri mesece nasilja.“

V 8. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Ne glede na prejšnji odstavek ima žrtev vojnega nasilja iz osmega odstavka 2. člena tega zakona samo pravico do vojne odškodnine po posebnem zakonu.“

Drugi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: “Žrtev vojnega nasilja in njen družinski član lahko uveljavljata pravice iz prejšnjega člena in iz 7. člena tega zakona, če teh ali podobnih pravic ne moreta uveljavljati po drugih predpisih ali v tuji državi.“ Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: “Družinski član lahko uveljavlja pravice iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona, če ne more uveljavljati statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu. Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena pravica žrtve vojnega nasilja do doživljenjske mesečne rente in pravica vojnega invalida do invalidnine nista enaki ali podobni pravici, zato se njuno hkratno uživanje ne izključuje. Osebi, ki izpolnjuje pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja ni mogoče odkloniti priznanje tega statusa samo zato, ker je že pridobila status vojnega veterana ali vojnega invalida po posebnem zakonu.“

V prvem odstavku 13. člena se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi: “v nemških koncentracijskih taboriščih, v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Padova, Rab, Renicci, Treviso, Visco, Cairo Montenotte in Frascette di Alatri, v hrvaških – ustaških taboriščih Jasenovac, Stara Gradiška, Lobor in Lepoglava ter v madžarskem taborišču Sarvar“. V drugem odstavku se besedilo v oklepaju “internacijsko taborišče z odvzemom svobodnega gibanja v Italiji“ nadomesti z besedilom “italijanska in druga taborišča“ ter doda zaklepaj, besede “ali v taborišču za ukradene otroke“ ter zaklepaj pa se nadomestijo z besedama “ukradenemu otroku“. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Kot čas do povratka v domovino se šteje čas do 31. 12. 1945, po tem datumu pa le, če žrtev vojnega nasilja dokaže, da se pred tem ni mogla vrniti iz razlogov, ki jih ni sama povzročila.“ Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.

Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi: Žrtvam vojnega nasilja, ki so bile v času trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa mlajše od 15 let, pa ostanejo v zavarovanju po dopolnjenem 30. letu (ženske) oziroma 35. letu (moški) pokojninske dobe, ker kljub uveljavljeni pokojninski dobi po tem zakonu ne dosežejo polne pokojninske dobe, se v času, ki je enak trajanju nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa, vendar najdalj do dopolnitve polne pokojninske dobe, povrne prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki gre v breme zavarovanca. O pravici do povračila prispevka in o njegovi višini odloči na zahtevo upravičenca pristojna upravna enota na podlagi ustreznega dokazila o višini plačanega prispevka. Prispevek iz prejšnjega odstavka se povrne največ do višine prispevka, plačanega iz tega naslova od osnove v višini zajamčene plače, povečane za 100%, iz državnih proračunskih sredstev.“

V prvi alinei prvega odstavka 16. člena se za besedo “taboriščnika“ doda vejica in besedi “ukradenega otroka“. V tretji alinei prvega odstavka se besede “pobeglega pred izgonom“ nadomestijo z besedo “begunca“. V drugem odstavku se beseda “do“ nadomesti z besedo “od“.

V 19. členu se za besedama “na podlagi“ dodata besedi “odločbe ali“.

Za prvim odstavkom 21. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Žrtvam vojnega nasilja gredo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, priznane ob upoštevanju pokojninske dobe, uveljavljene po tem zakonu, oziroma pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, priznana po tem zakonu, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja ali za vpis v evidenco žrtev vojnega nasilja, če je že ob vložitvi zahteve izpolnjevala pogoje za te pravice in če ne gre za pravice, ki se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko priznajo le za naprej.“

V prvem odstavku 22. člena se črtajo besede “v dejanskem trajanju“.

V 24. členu se za besedo “podatkov“ dodajo vejica in besede “dolžnosti državnih organov, zavodov, organizacij in delodajalcev glede posredovanja podatkov.“

Za revizijo odločb, ki prispejo v revizijo po uveljavitvi tega zakona, velja rok šestih mesecev od prejema odločbe v revizijo.

Zahtevo za priznanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja ter zahtevo za priznanje pravic družinskega člana žrtve vojnega nasilja je mogoče vložiti najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

O zahtevah za priznanje pravic družinskih članov žrtev vojnega nasilja in o zahtevah za ugotovitev obdobja, ki se upošteva za priznanje pokojninske dobe, vloženih pred uveljavitvijo tega zakona, ki še niso pravnomočno rešene, se odloči po določbah tega zakona.

Žrtve vojnega nasilja, ki so jim bile do uveljavitve tega zakona priznane pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob upoštevanju pokojninske dobe, uveljavljene po tem zakonu oziroma priznana pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po tem zakonu od datuma v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko vložijo novo zahtevo pri pristojni območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za priznanje pravic za čas od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, oziroma po vložitvi zahteve za vpis v evidenco žrtev vojnega nasilja do dneva predhodne uveljavitve pravic.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 545-07/93-4/37 Ljubljana, dne 25. maja 1999. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.