1. člen ZZVN-D
V zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96 in 70/97) se za prvim odstavkom 2. člena doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Ob pogojih iz tega člena ter iz 3. oziroma 4. člena tega zakona je žrtev vojnega nasilja tudi oseba, ki je imela ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij Republike Slovenije, ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilno dejanje ali prisilni ukrep dejansko izveden.“ Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “Žrtev vojnega nasilja (begunec) je po tem zakonu tudi oseba, ki je bila v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945, zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja ali njegovih sodelavcev zoper družine partizanov, pobitih talcev ali zaradi sodelovanja z NOB, nasilno pregnana iz svojega doma in oseba, ki je bila v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 nasilno pregnana iz svojega doma zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja od okupatorja ali njegovih sodelavcev, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece.“ V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek se besede “iz prvega in drugega odstavka tega člena“ nadomestijo z besedami “iz prvega, drugega, tretjega in četrtega ostavka tega člena“. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besede “drugega in tretjega“ nadomestijo z besedami “tretjega in petega“, za besedama “tega člena“ pa se dodajo besede “oziroma iz 4. člena tega zakona“. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: “Šteje se, da je imela oseba iz prejšnjega odstavka, ki ji je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno na ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije, od prenehanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, če se je naselila v Sloveniji z namenom stalnega prebivanja takoj, ko je bilo to glede na tedanje transportne, nastanitvene, zaposlitvene in druge razmere mogoče, vendar najkasneje do 31. decembra 1945.“ Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi: “Žrtev vojnega nasilja je ob pogojih iz 1. člena tega zakona tudi otrok, katerega starša sta bila ubita zaradi sodelovanja v NOB ali sta izgubila življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu ali sta bila ubita kot talca.“ Dosedanji peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek.
- VSRS Sodba I Up 825/2000Vrhovno sodišče RS · 2002
Tožniku, ki je bil nasilno pregnan s svojega doma, je mogoče priznati uveljavljeni status begunca in pravice šele od uveljavitve novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D), s katero je bil razširjen krog upravičencev tudi na osebe, ki so bile med vojno nasilno pregnane s svojega doma, ne glede na to, da je zahtevo vložil pred uveljavitvijo novele.
- VSRS Sodba I Up 942/2000Vrhovno sodišče RS · 2002
Status žrtev vojnega nasilja osebam, ki so bile v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 nasilno pregnane s svojega doma, zaradi izropanja stanovanja s strani okupatorja ali njegovih sodelavcev in se niso mogle vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece, je uredila šele novela ZZVN-D (Uradni list RS, št. 43/99). Zahtevo za priznanje statusa in pravic vojnega nasilja, na podlagi te spremembe, je mogoče vložiti šele po njeni uveljavitvi 19.6.1999.
- VSRS Sodba I Up 874/2000Vrhovno sodišče RS · 2002
Po določbah ZZVN, veljavnih v času odločanja upravnega organa (pred 19.6.1999), ukrep okupacijskih sil - prisilna mobilizacija, začeta v kraju M. na Zgornjem Štajerskem (v Republiki Avstriji) ni izpolnjeval pogojev za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja po navedenem zakonu.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 3. 2002Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 825/2000Vrhovno sodišče RS · 28. 3. 2002
Tožniku, ki je bil nasilno pregnan s svojega doma, je mogoče priznati uveljavljeni status begunca in pravice šele od uveljavitve novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D), s katero je bil razširjen krog upravičencev tudi na osebe, ki so bile med vojno nasilno pregnane s svojega doma, ne glede na to, da je zahtevo vložil pred uveljavitvijo novele.
- VSRS Sodba I Up 942/2000Vrhovno sodišče RS · 20. 2. 2002
Status žrtev vojnega nasilja osebam, ki so bile v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 nasilno pregnane s svojega doma, zaradi izropanja stanovanja s strani okupatorja ali njegovih sodelavcev in se niso mogle vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece, je uredila šele novela ZZVN-D (Uradni list RS, št. 43/99). Zahtevo za priznanje statusa in pravic vojnega nasilja, na podlagi te spremembe, je mogoče vložiti šele po njeni uveljavitvi 19.6.1999.
- VSRS Sodba I Up 874/2000Vrhovno sodišče RS · 31. 1. 2002
Po določbah ZZVN, veljavnih v času odločanja upravnega organa (pred 19.6.1999), ukrep okupacijskih sil - prisilna mobilizacija, začeta v kraju M. na Zgornjem Štajerskem (v Republiki Avstriji) ni izpolnjeval pogojev za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja po navedenem zakonu.
- VSRS Sodba I Up 1073/2000Vrhovno sodišče RS · 31. 1. 2002
Po določbah ZZVN, veljavnih v času odločanja upravnega organa (pred 19.6.1999), oseba, zoper katero je bil začet ukrep okupacijskih sil - prisilna mobilizacija v kraju P., dežela Štajerska (v Republiki Avstriji), ni izpolnjevala pogojev za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja po navedenem zakonu.
- VSRS Sodba I Up 792/2000Vrhovno sodišče RS · 31. 1. 2002
Po določbah ZZVN, veljavnih v času odločanja upravnega organa (pred 19.6.1999), oseba, zoper katero je bil začet ukrep okupacijskih sil - prisilna mobilizacija v kraju G. v deželi Štajerski (Republika Avstrija), ni izpolnjevala pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po navedenem zakonu.
- VSRS Sodba I Up 415/2000Vrhovno sodišče RS · 31. 1. 2002
Če so določbe ZZVN kot pogoj za priznanje statusa prisilnega mobiliziranca določale (v času odločanja v upravnem postopku), da je bila mobilizacija izvedena na ozemlju Slovenije ali na ozemlju Koroške v Republiki Avstriji, tožnik pa je bil mobiliziran z Dunaja, ne more pridobiti statusa po pravni podlagi, veljavni v času odločanja, lahko pa na podlagi novele ZZVN-D, ki kot odločilno okoliščino določa stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije, vloži nov zahtevek.
- VSRS Sodba I Up 88/2000Vrhovno sodišče RS · 10. 10. 2001
Tožnici ne gre status pregnanke, saj je bila pregnana iz svojega kraja, ki leži izven Slovenije in se je po koncu druge svetovne vojne vrnila v svoj kraj. Lahko pa uveljavlja status pregnanke po določbah ZZVN-D.
- VSRS Sodba I Up 32/2000Vrhovno sodišče RS · 10. 10. 2001
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj je ob času odločanja revizijskega organa ZZVN za priznanje statusa begunca določal enake pogoje kot ob času odločanja organa prve stopnje; ZZVN tedaj še ni priznal statusa begunca osebam, ki jim je okupator požgal ali porušil hiše oz. stanovanja.