157. člen CZ-B
Besedilo prvega odstavka 151. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se višina carinskega dolga pri uvozu oziroma izvozu določi na temelju predpisov, ki so v veljavi na dan nastanka carinskega dolga.”
- VSRS Sklep X Ips 223/2015Vrhovno sodišče RS · 2016
Trditveno in dokazno breme glede obstoja za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Vprašanje, ki izhaja iz zmotnega dejanskega izhodišča, da je bil dolg na dan izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi že plačan, je hipotetično in kot tako ne more biti pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve. Odgovor na vprašanje, ali odločitev o pravnem sredstvu enega solidarnega dolžnika - navadnega sospornika učinkuje tudi za ostale solidarne dolžnike, ki pravnega sredstva niso vložili, je jasen in v sodni praksi in teoriji ne sproža dilem, zato navedeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Na vprašanje, ali sta naknadni obračun carinskega dolga po 154. členu CZ in poziv dolžniku, naj plača carinski dolg, dejanji, ki pretrgata petletni relativni zastaralni rok za izterjavo carinskega dolga iz prvega odstavka 157. člena CZ, je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Ker presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZDavP-1 oziroma ZUP glede na 85. člena ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, tudi vprašanja, ki se po vsebini nanašajo na presojo pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega
- VSRS Sodba X Ips 170/2006Vrhovno sodišče RS · 2009
Naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP (1986).
- VSRS Sodba X Ips 1668/2006Vrhovno sodišče RS · 2009
Naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP (1986).
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 11. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X Ips 223/2015Vrhovno sodišče RS · 3. 11. 2016
Trditveno in dokazno breme glede obstoja za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Vprašanje, ki izhaja iz zmotnega dejanskega izhodišča, da je bil dolg na dan izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi že plačan, je hipotetično in kot tako ne more biti pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve. Odgovor na vprašanje, ali odločitev o pravnem sredstvu enega solidarnega dolžnika - navadnega sospornika učinkuje tudi za ostale solidarne dolžnike, ki pravnega sredstva niso vložili, je jasen in v sodni praksi in teoriji ne sproža dilem, zato navedeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Na vprašanje, ali sta naknadni obračun carinskega dolga po 154. členu CZ in poziv dolžniku, naj plača carinski dolg, dejanji, ki pretrgata petletni relativni zastaralni rok za izterjavo carinskega dolga iz prvega odstavka 157. člena CZ, je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Ker presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZDavP-1 oziroma ZUP glede na 85. člena ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, tudi vprašanja, ki se po vsebini nanašajo na presojo pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega
- VSRS Sodba X Ips 170/2006Vrhovno sodišče RS · 22. 4. 2009
Naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP (1986).
- VSRS Sodba X Ips 1668/2006Vrhovno sodišče RS · 22. 4. 2009
Naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP (1986).
- UPRS sodba U 6/2006Upravno sodišče RS · 10. 12. 2007
Po določbi 157. člena CZ pravica do izterjave carinskega dolga zastara v petih letih od dneva ko je dolg nastal, v vsakem primeru pa pravica do izterjave zastara ko preteče deset let od dneva nastanka carinskega dolga. Zakon torej za zastaranje pravice do izterjave carine določa relativni petletni in absolutni desetletni zastaralni rok.
- UPRS sodba U 212/2005Upravno sodišče RS · 22. 9. 2006
V primeru odloga prisilne izterjave ni mogoče analogno uporabljati določb ZUP glede prekinitve postopka in njegovih posledic. Noben materialni predpis, ki se uporablja v obravnavanem primeru, ne določa prekinitve ali pretrganja zastaralnih rokov v času odloga izvršitve upravnih aktov, zato po presoji sodišča tega ne gre sklepati na podlagi določb ZUP, ki urejajo prekinitev postopka v točno določenih primerih izjemne narave.