153. člen CZ-B

Uveljavitev ugodnejše carinske stopnje s predložitvijo neverodostojne listine predstavlja ravnanje, ki je zajeto v točki a) 1. odstavka 154. člena CZ, in pomeni, da je dolg nastal kot posledica ravnanja v nasprotju z določbami CZ.

Glede na določbe 143. in 150. člena CZ sta carinska dolžnika v obravnavanem primeru obe navedeni pravni osebi, je pa prvostopni carinski organ začel s postopkom izterjave dolga po tem, ko dolg v roku ni bil poravnan pri deklarantu, ki je pri uvoznem carinjenju predložil bančno garancijo.

CZ carinskim organom ne daje podlage za naložitev obveznosti vložitve nove ECL v isti zadevi, kot tudi ne za sprejem nove ECL, če jo predloži (v lastnem interesu) deklarant sam. Procesna situacija, na katero opozarjata tožeči stranki, je po navedenem posledica neupravičene predložitve in neutemeljenega sprejema in potrditve nove ECL v isti zadevi. Ker pri svoji odločitvi prvostopni organ ni upošteval v isti zadevi napačno in v korist tožeče stranke sprejete nove carinske deklaracije, izpolnjene skladno z ugotovitvami preveritve kot podlage za obračun uvoznih dajatev ter sprostitev vozila v prost promet, ki po določbi 2. odstavka 155. člena CZ predstavlja izvršilni naslov, je tožena stranka utemeljeno in v korist tožečih strank v 1. točki izreka izpodbijane odločbe s spremembo prvostopne odločbe odpravila dvojnost izvršilnih naslovov tako, da je z določitvijo roka za plačilo z odločbo ugotovljenega carinskega dolga skladno s 5. odstavkom 153. člena CZ tudi obveznost plačila z odločbo ugotovljenega dolga vezala na carinsko deklaracijo.

V času odločanja je veljala določba 6. člena CZ, ki je napotovala na uporabo ZUP/86, kar pomeni, da bi odlog izvršbe bil mogoč, če bi bili izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 281. člena ZUP/86.

Po presoji sodišča je treba pri uvrstitvi baznih postaj v carinsko tarifo gledati celoten mobilni telefonski sistem kot integralno celoto, ki je sestavljena iz medsebojno povezanih delov, in ugotoviti njeno funkcijo v smislu določil opomb 3, 4 ter 2 (b) k XVI. oddelku Uredbe ter Temeljnih pravil 1, 4 in 6. Funkcija baznih postaj kot eden izmed gradnikov, brez katerih nesporno GSM sistem ne more delovati, hkrati pa bazne postaje same zase ne morejo delovati kot prenosni sistem informacij, je nedvomno v tem, da skupaj z ostalimi gradniki omogoča vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki (telefoniranje). To pa je tudi funkcija centrale žičnega (fiksnega) telefonskega sistema, ki pa je - za razliko od baznih postaj - izrecno poimenovana v KNCT in z ostalimi elementi žičnega sistema tvori svojo celoto. Zato je carinski organ glede na navedeno dejansko in pravno podlago utemeljeno uvrstil bazne postaje med druge telefonske centrale za telefonijo, čeprav se tarifna številka 8517 nanaša na žično telefonijo.

Ker je tožnica predmetno tožbo vložila zoper odločbo v upravnem izvršilnem postopku, v katerem v skladu z 292. členom ZUP in 46. členom ZDavP, ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo oziroma so dovoljeni samo tisti ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo.