53. člen ZPP
Za sojenje v sporih za varstvo pravice na podlagi pisne garancije proti proizvajalcu, ki je dal garancijo, je poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, pristojno tudi sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za prodajalca, ki je ob prodaji stvari izročil kupcu pisno garancijo proizvajalca.
- VSL Sklep I Cpg 407/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Tožeča stranka v okviru pravic, ki so nanjo prešle po 963. členu OZ, uveljavlja (poleg odškodninskega) še jamčevalni zahtevek - odstop od prodajne pogodbe. Tak odstop pa je mogoč le v razmerju do prodajalca in ne do proizvajalca, torej stranskega intervenienta. V tej zadevi spor teče med slovenskima pravdnima strankama in ta zato nima mednarodnega elementa. Stranski intervenient namreč nima procesnega položaja stranke postopka (temveč je le oseba, ki je zainteresirana za uspeh tožene stranke v postopku), ne glede na materialnopravna razmerja, ki izhajajo iz garancije. Stranska intervencija je udeležba v pravdi, ki teče med drugimi osebami, in intervenient se glavni stranki (tožeči ali toženi) le pridruži v tem smislu, da deluje poleg glavne stranke, če pa je ta nedejavna, deluje sam namesto nje. Vendar vedno deluje v svojem imenu, ne kot zastopnik glavne stranke, saj ne zahteva pravnega varstva zase, ampak za glavno stranko. Ravnanje višjega sodišča, ki bi v okviru odločanja o pravnem sredstvu sodišču nižje stopnje zapovedovalo, kako razlagati in v konkretnem primeru uporabiti pravo ES, bi bilo v nasprotju s PDEU, saj ima edino Sodišče ES pristojnost razlagati
- VSM sklep Cp 2167/99Višje sodišče v Mariboru · 1999
Pravilo o domnevnem umiku predloga, vsebovano v 36. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, ne velja, če mora sodišče določen dokaz izvesti po uradni dolžnosti.
- VSRS Sklep II Ips 498/94Vrhovno sodišče RS · 1996
Kakor se pripravljalni narok lahko konča, ne da bi toženec podal odgovor na tožbo (najbolj izrazito v primeru iz 291. člena ZPP), tako se tudi prvi narok za glavno obravnavo lahko konča, ne da bi se toženec z odgovorom na tožbo spustil v obravnavanje glavne stvari (5. odst. 297. člena ZPP). V vsakem primeru nastopi prekluzija iz 3. odst. 40. člena ZPP s trenutkom sklenitve prvega naroka - pripravljalnega naroka, če tega ni bilo pa (najpozneje s sklenitvijo) prvega naroka za glavno obravnavo.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 8. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Cpg 407/2017Višje sodišče v Ljubljani · 29. 8. 2017
Tožeča stranka v okviru pravic, ki so nanjo prešle po 963. členu OZ, uveljavlja (poleg odškodninskega) še jamčevalni zahtevek - odstop od prodajne pogodbe. Tak odstop pa je mogoč le v razmerju do prodajalca in ne do proizvajalca, torej stranskega intervenienta. V tej zadevi spor teče med slovenskima pravdnima strankama in ta zato nima mednarodnega elementa. Stranski intervenient namreč nima procesnega položaja stranke postopka (temveč je le oseba, ki je zainteresirana za uspeh tožene stranke v postopku), ne glede na materialnopravna razmerja, ki izhajajo iz garancije. Stranska intervencija je udeležba v pravdi, ki teče med drugimi osebami, in intervenient se glavni stranki (tožeči ali toženi) le pridruži v tem smislu, da deluje poleg glavne stranke, če pa je ta nedejavna, deluje sam namesto nje. Vendar vedno deluje v svojem imenu, ne kot zastopnik glavne stranke, saj ne zahteva pravnega varstva zase, ampak za glavno stranko. Ravnanje višjega sodišča, ki bi v okviru odločanja o pravnem sredstvu sodišču nižje stopnje zapovedovalo, kako razlagati in v konkretnem primeru uporabiti pravo ES, bi bilo v nasprotju s PDEU, saj ima edino Sodišče ES pristojnost razlagati
- VSM sklep Cp 2167/99Višje sodišče v Mariboru · 6. 9. 1999
Pravilo o domnevnem umiku predloga, vsebovano v 36. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, ne velja, če mora sodišče določen dokaz izvesti po uradni dolžnosti.
- VSRS Sklep II Ips 498/94Vrhovno sodišče RS · 22. 2. 1996
Kakor se pripravljalni narok lahko konča, ne da bi toženec podal odgovor na tožbo (najbolj izrazito v primeru iz 291. člena ZPP), tako se tudi prvi narok za glavno obravnavo lahko konča, ne da bi se toženec z odgovorom na tožbo spustil v obravnavanje glavne stvari (5. odst. 297. člena ZPP). V vsakem primeru nastopi prekluzija iz 3. odst. 40. člena ZPP s trenutkom sklenitve prvega naroka - pripravljalnega naroka, če tega ni bilo pa (najpozneje s sklenitvijo) prvega naroka za glavno obravnavo.