494. člen ZPP

Pritožba ne more uspeti z navedbami, da blago ni bilo plačano z bančno kartico tožeče stranke in da blaga tožena stranka ni osebno prevzela na sedežu podjetja A. d.o.o., gre namreč za lastno dokazno oceno pritožbe (zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje), ki ni dopusten pritožbeni razlog v gospodarskih sporih majhne vrednosti (458. člen ZPP).

V razlogih sodbe na podlagi odpovedi je sodišče ugotovilo, da niti tožena stranka niti njena pooblaščenka na narok nista (pravočasno) pristopili. Odločitev o pripoznavi zahtevka torej temelji na ugotovitvi o nepravočasnem pristopu tožene stranke na narok. Postopek v sporu majhne vrednosti je v cilju načel učinkovitosti, hitrosti, ekonomičnosti in koncentracije postopka načeloma pisen. Zahteva stranke po razpisu naroka v sporu majhne vrednosti mora biti zato resna. Resnost pa lahko sodišče presoja glede na nadaljnje ravnanje stranke v zvezi s prihodom ali neprihodom na razpisan narok. Če za nepristop na narok nima opravičljivega razloga, pomeni, da njen predlog ni bil podan zaradi uresničitve pravice do izjave na glavni obravnavi, pač pa zaradi dosege drugega, prepovedanega cilja, to je zaradi zavlačevanja postopka. Sankcije neprihoda na razpisan narok po predlogu tožeče ali tožene stranke, ki so v sporu majhne vrednosti predvidene v tretjem odstavku 454. člena ZPP, predstavljajo zato ustrezno sredstvo za zagotovitev resnosti strankine zahteve za razpis naroka. Ker je sodišče obvestilo tožene stranke, da na narok prihaja s krajšo zamudo, prejelo še v času, ko se naro

Sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe (čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko je jim je vročena). Sodba sodišča druge stopnje postane pravnomočna z njeno izdajo na drugi stopnji.

Postopek v sporih majhne vrednosti teče na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Pravdni stranki morata vse navedbe podati v za to predvidenih vlogah (torej v tožbi oziroma odgovoru na tožbo in eni pripravljalni vlogi). Dejstva in dokazi, ki navajata izven teh vlog, se ne upoštevajo.

V postopku v gospodarskih sporih stranke ne morejo dajati ustnih izjav zunaj naroka na zapisnik. Dolžnost sodišča opozarjati laično stranko katera pravdna dejanja lahko opravi, je tako vezana na delo sodišča na naroku.

Zahteva za varstvo zakonitosti je omejeno izredno pravno sredstvo, in to bolj omejeno kakor na primer revizija. V zvezi z zahtevo se sodišče pri odločanju omeji samo na preizkus kršitev, ki jih uveljavlja državni tožilec v svoji zahtevi. Revizijsko sodišče pa preizkusi izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji.

Podružnica ali poslovna enota ni pravna oseba in ker ji tudi ni bila podeljena lastnost stranke postopka po 3. odst. 76. čl. ZPP, ne more biti stranka. Račun je sicer lahko verodostojna listina v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ in ni potrebno, da bi bil priložen v izvirniku ali overjenem prepisu, vendar pa mora biti listina v fotokopiji overjena s strani pooblaščenega organa pravne osebe (2. odst. 494. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V izvirniku morata biti vsaj žig in podpis pristojnega organa.

Kot verodostojno listino je mogoče obravnavati le tisto fotokopijo računa, ki je ustrezno overjena.

Po določilu prvega odstavka 494. člena ZPP sodi sodnik posameznik v sporih, v katerih vrednost spornega predmeta ne preseda 150.000,00 SIT. Toda ta določba ni prišla več v poštev glede na novejše določbe Zakona o sodiščih (Uradni list RS št. 19/94 do 24/98, kratko ZS) o pristojnosti sodišč. Po določilu prvega odstavka 102. člena ZS vodi postopek in sodi oziroma odloča na okrožnih sodiščih sodnik posameznik tudi v gospodarskih sporih (za katere je sicer pristojno okrožno sodišče po določbi točke II.3. člena 101 ZS), razen če zakon določa, da sodi senat. Ta izjema pa ni že navedena določba 494. člena ZPP.

Če mora po vrednosti spornega predmeta sodišče prve stopnje soditi v senatu, potem sodnik posameznik na prvem naroku za glavno obravnavo ne more izdati sodbe zaradi izostanka. Če jo izda, je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 354. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Stranki se lahko med postopkom sporazumeta, da v gospodarskem sporu sodi sodnik posameznik ne glede na vrednost spornega predmeta. Vendar mora biti takšen sporazum jasen in izrečen. Volje za sklenitev navedenega sporazuma torej ni mogoče pravno veljavno izraziti s konkludentnimi dejanji, npr. s tem, da stranka tekom postopka na prvi stopnji ne ugovarja sojenju po sodniku posamezniku. Če dolžnik ne izpolni obveznosti niti v dodatnem roku, je pogodba razdrta po samem zakonu. To pomeni, da ni potrebna posebna izjava upnika. Prav tako pa pomeni, da v takem primeru ni v dispoziciji dolžnika, ali privoli v razdrtje pogodbe ali ne.

Če je naročnik začel uporabljati gradbeni objekt pred izročitvijo in prevzemom, se šteje, da je prevzem opravljen na dan začetka uporabe. Če je investitor pričel uporabljati zgrajeni gradbeni objekt, je dolžan izvajalcu del plačati dogovorjeno ceno, ne glede na to, da med strankama ni bila izvršena primopredaja. Presežna (oz. manjkajoča) in nepredvidena dela so pogodbena dela - torej dela, ki so potrebna za izpolnitev izvajalčeve pogodbene obveznosti zgraditi določen objekt oz. opraviti gradbena dela na obstoječem objektu, ki pa jih izvajalec v času sklenitve pogodbe ni predvidel pri oblikovanju cene. Poznejša (dodatna) dela pa so tista dela, ki niso bila dogovorjena in niso nujna za izpolnitev pogodbe, naročnik pa zahteva, da se izvedejo. Zato niso pogodbena dela, saj niso predmet prvotne gradbene pogodbe, temveč je v zvezi z njimi potrebno skleniti novo pogodbo (praviloma v obliki dodatka - aneksa k prvotni pogodbi), s katero se določi tudi cena za ta dela. Pogodbo oz. njene nejasne določbe razlagata predvsem sami pogodbeni stranki. Razlaga pogodbe pa pomeni, da jo razlagata obe stranki skupaj, ne ena sama. Premoženjska korist je tudi pridobitev koristi z izv

Pravno praznino, ki je v našem pravnem redu glede zamudnih obresti na devizne terjatve, je treba zapolniti z analogijo s predpisom, ki ureja obrestno mero pogodbenih obresti, kadar so te dogovorjene, obrestna mera pa ni določena.