445. člen ZPP

Pritožba ne more uspeti z navedbami, da blago ni bilo plačano z bančno kartico tožeče stranke in da blaga tožena stranka ni osebno prevzela na sedežu podjetja A. d.o.o., gre namreč za lastno dokazno oceno pritožbe (zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje), ki ni dopusten pritožbeni razlog v gospodarskih sporih majhne vrednosti (458. člen ZPP).

Ker je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru v zadevi odločilo, ne da bi upoštevalo pravočasno vlogo tožnika z dne 11. 02. 2009, je tožniku onemogočilo predpisano (dodatno) obravnavanje pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Situacija, kadar se postopek v sporih majhne vrednosti začne na podlagi ugovora zoper plačilni nalog, je specifična, 2. odstavka 452. čl. ZPP ni mogoče razlagati tako, da začne 8-dnevni prekluzivni rok za dopolnitev tožbe teči od prejema ugovora tožene stranke proti plačilnemu nalogu. Sodišču podlago, da tožeči stranki naloži rok za dopolnitev svoje tožbe, daje 452. čl. ZPP. Vendar pa mora biti tožeča stranka k temu a) izrecno pozvana, b) mora ji biti določen rok za opravo tega procesnega dejanja, prav tako pa c) mora biti ustrezno opozorjena na posledice zamude roka.

ZOR v 358. čl. določa odpoved trajnega dožniškega razmerja.Ker je šlo za trajno pogodbeno razmerje med strankama, le-to ni moglo prenehati drugače kot s sporazumom ali z odpovedjo s strani vsaj ene izmed pogodbenih strank. Sodišče je štelo, da je bila odpoved s strani tožene stranke tožeči stranki sporočena dne 27.3.1999. Na podlagi take ugotovitve pa gre zaključiti, da ima tožeča stranka vendarle pravico terjati tiste stroške upravljanja in vzdrževanja, ki so zapadli, preden je obveznost prenehala z odpovedjo.

V sporu majhne vrednosti mora sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvati na vložitev pripravljalne vloge v roku 8 dni v smislu 2.odstavka 452.člena ZPP in jo pri tem opozoriti na pravne posledice iz 453.člena ZPP, če tega ne stori. Sodišče prve stopnje, ki ne ravna tako in v zadevi odloči, ne da bi upoštevalo tudi pripravljalno vlogo tožeče stranke, ki je na sodišče prispela po roku, stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339.člena ZPP.

Ker gre za spor majhne vrednosti, je treba upoštevati le tista procesna dejanja, ki so bila dopustna.

Neobstoj aktivne legitimacije je materialnopravni zaključek, ki ga je sodišče prve stopnje napravilo na podlagi dejanske ugotovitve, da tožeča stranka ni dokazala, da bi vstopila v najemno pogodbo kot najemodajalec namesto družbe D. d.o.o., saj ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, da je tožeča kupila tudi tiste poslovne prostore, ki jih je imela v najemu tožena.

Pravni red Republike Slovenije posesti ne obravnava kot pravico, temveč kot dejansko stanje, ki ga je možno pravno varovati s tožbo zaradi motenja posesti. Tak zahtevek ni ne lastninskopravni ne obligacijski, zato začetek stečaja nad dolžnikom ne vpliva na postopek zaradi motenja posesti ter vse iz tega izvirajoče zahtevke. Stečajni postopek vpliva samo na pravice in obveznosti, ne pa na dejansko stanje. Namen stečajnega postopka je enakomerno poplačilo upnikov, katerih terjatve so večje od dolžnikovega premoženja, preoblikovanega v stečajno maso. Zato po naravi stvari stečaj tudi ne more vplivati na zahtevke iz naslova motenja posesti, saj ugoditev zahtevku nima vpliva na stečajno maso, zato stečaj ni razlog za prekinitev tovrstne izvršbe v smislu 2. odst. 111. čl. ZPPSL.

V postopku zaradi motenja posesti obnova pravnomočno končanega postopka iz razlogov 9. točke 421. čl. ni dovoljena.