439. člen ZPP
Če se sodišče po izdaji plačilnega naloga izreče za stvarno nepristojno, razveljavi plačilni nalog in odstopi po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti zadevo pristojnemu sodišču. Če sodišče po izdaji plačilnega naloga ugotovi, da je krajevno nepristojno, ne razveljavi plačilnega naloga, temveč odstopi po pravnomočnosti sklepa, s katerim se je izreklo za nepristojno, zadevo pristojnemu sodišču.
- VSL sklep I Ip 857/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Po ustaljeni sodni praksi se sklep o izvršbi v kondemnatornem delu obravnava kot plačilni nalog, zato se smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP, ki urejajo postopek na podlagi plačilnega naloga. Iz tega razloga se tudi v tem postopku z ugovorom lahko uveljavljajo ne samo razlogi, ki se nanašajo na terjatev, temveč tudi tisti, ki se nanašajo na pristojnost slovenskega sodišča (439. člen ZPP).
- VSL
sodba I Cp 341/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2011
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka kot upravnik svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
- VSK sklep Cpg 88/2009Višje sodišče v Kopru · 2009
Najem poslovnega prostora ne sodi med stvarne pravice na nepremičnini, zato se v sporih iz najemnih razmerij med dvema subjektoma, kot to velja v obravnavanem primeru, uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 4. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Ip 857/2015Višje sodišče v Ljubljani · 1. 4. 2015
Po ustaljeni sodni praksi se sklep o izvršbi v kondemnatornem delu obravnava kot plačilni nalog, zato se smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP, ki urejajo postopek na podlagi plačilnega naloga. Iz tega razloga se tudi v tem postopku z ugovorom lahko uveljavljajo ne samo razlogi, ki se nanašajo na terjatev, temveč tudi tisti, ki se nanašajo na pristojnost slovenskega sodišča (439. člen ZPP).
- VSL sodba I Cp 341/2011Višje sodišče v Ljubljani · 11. 7. 2011
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka kot upravnik svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
- VSK sklep Cpg 88/2009Višje sodišče v Kopru · 29. 5. 2009
Najem poslovnega prostora ne sodi med stvarne pravice na nepremičnini, zato se v sporih iz najemnih razmerij med dvema subjektoma, kot to velja v obravnavanem primeru, uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
- VSL sklep III Cp 1770/99Višje sodišče v Ljubljani · 19. 1. 2000
Zahteva za odškodnino za predčasno prekinjeno zavarovalno polico za prostovoljno zdravstveno zavarovanje predstavlja spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. Za take spore je pristojno Delovno in socialno sodišče. Sklep o izvršbi in sklep, da se ugovoru ugodi in razveljavi 2. tč. izreka je zato treba razveljaviti in odstopiti zadevo pristojnemu sodišču.
- VSM sklep Cp 689/99Višje sodišče v Mariboru · 23. 11. 1999
Gre za dejansko spremembo motenjske tožbe, saj se ta sedaj nanaša na povsem drugo zemljišče. Tako spremembo bi bilo mogoče (ob vseh drugih okoliščinah, ki sicer dopuščajo spremembo tožbe), opraviti v zakonsko določenem subjektivnem roku 30 dni od dneva, ko je tožnik zvedel za motenje in storilca. Po preteku tega roka je tako modificirano tožbo šteti kot prepozno.
- VSL sklep II Cpg 758/99Višje sodišče v Ljubljani · 28. 10. 1999
Pravni red Republike Slovenije posesti ne obravnava kot pravico, temveč kot dejansko stanje, ki ga je možno pravno varovati s tožbo zaradi motenja posesti. Tak zahtevek ni ne lastninskopravni ne obligacijski, zato začetek stečaja nad dolžnikom ne vpliva na postopek zaradi motenja posesti ter vse iz tega izvirajoče zahtevke. Stečajni postopek vpliva samo na pravice in obveznosti, ne pa na dejansko stanje. Namen stečajnega postopka je enakomerno poplačilo upnikov, katerih terjatve so večje od dolžnikovega premoženja, preoblikovanega v stečajno maso. Zato po naravi stvari stečaj tudi ne more vplivati na zahtevke iz naslova motenja posesti, saj ugoditev zahtevku nima vpliva na stečajno maso, zato stečaj ni razlog za prekinitev tovrstne izvršbe v smislu 2. odst. 111. čl. ZPPSL.