34. člen ZPP

Sodišče prve stopnje o pravočasno grajani postopkovni kršitvi, če meni, da je očitek neutemeljen, ni dolžno odločati, niti v sodbi navajati razlogov. Za presojo njene utemeljenosti, če se v pritožbi uveljavlja, je pristojno pritožbeno sodišče.

Hči ne želi živeti pri očetu in z njim odklanja vsakršne stike. Tudi v kolikor je sedanja hčerina volja posledica tako imenovanega PAS sindroma - indoktrinacije s strani matere, je potrebno izhajati iz v predmetnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja in upoštevati hčerino željo, nenazadnje je stara že več kot 14 let ter izhajati iz njene koristi, tako glede same dodelitve, kot tudi glede stikov.

Pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe sicer res ni moglo s sodbo spremeniti in tožbeni zahtevek zavrniti ter s tem namesto prvostopenjskega sodišča opraviti sojenje o utemeljenosti zahtevka (z drugimi besedami: izreči, da se tožbeni zahtevek zavrne). Kajti če bi to storilo, bi tožnika prikrajšalo za pravico do ustne obravnave (ki jo v tem primeru, ko gre za spor zaradi izpodbijanja očetovstva, zagotavlja prvi odstavek 412. člena ZPP - s tem ko izključuje uporabo določb o sodbi na podlagi pripoznave, sodbi na podlagi odpovedi in zamudni sodbi ter določb o sodni poravnavi) in za pravico do senatnega sojenja tudi na prvi stopnji (prim. 34. člen ZPP). Vendar zavrženje tožbe zaradi nesklepčnosti pomeni po svojih (pravnih) učinkih prav to. Tožniku onemogoča sodno varstvo zatrjevane pravice v korektnem postopku. Sklepčnost tožbe zato tudi ni procesna predpostavka in ni pogoj za uveljavitev pravice do sodnega varstva. Čeprav je odločba vsebinsko (z vidika uporabe materialnega prava) lahko pravilna, nič ne velja, če ni bila izdana v postopku, v katerem so bila spoštovana vsaj bistvena jamstva poštenega sojenja.

Ker se je po delni razveljavitvi sodbe glede višine preživnine nadaljeval postopek, ki se je začel s tožbo za razvezo zakonske zveze, nastopa kot tožeča stranka še vedno mati. Senatno sojenje je v zakonu predpisano v zadevah, kjer obstaja za urejanje pravnih razmerij objektiven družbeni interes. Ko se odloča samo o višini zakonite preživnine pa takšnega družbenega interesa ni.

Šteje se, da je tožba umaknjena, če so ponovno izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka. To se v skladu z ostalimi določbami 209. člena ZPP razume tako, da je mirovanje postopka enkrat že nastalo, ko pa so v istem postopku ponovno, torej še enkrat, izpolnjeni pogoji za mirovanje, pride do posledice iz četrtega odstavka 209. člena ZPP.

V konkretnem primeru gre namreč za spor o uporabi firme (prim. tožbeni predlog). Po 1. odstavku 34. člena ZPP pa sodi sodišče (med drugim) v sporih o pravici do uporabe firme v senatu. Uporaba priimka v firmi samostojnega podjetnika posameznika je po 1. odst. 73. čl. ZGD njegova dolžnost.