301. člen ZPP

Predlagateljica v postopku pred sodiščem prve stopnje res ni bila opozorjena, da v pritožbi ne bo več smela neomejeno navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, vendar v zgoraj opisani procesni situaciji prepozne podaje navedb in predložitve dokazov ni pripisati njeni nevednosti in pravni neukosti. Nenazadnje je pritožnica oseba javnega prava, ves čas postopka jo zastopa kvalificirani pooblaščenec.

Tožnik utemeljeno sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je zadevo zaključilo in izdalo sodbo, ne da bi opravilo glavno obravnavo.

Glavna obravnava se (praviloma) izvede na enem naroku. V kolikor gre za kompleksnejšo zadevo ali je potrebno dokazovanje, lahko sodišče sklene, da se narok za glavno obravnavo preloži, kar pa ne pomeni, da se ponovi tudi prvi narok za glavno obravnavo. Drži pritožbena navedba, da je prvostopenjsko sodišče toženi stranki vlogo tožeče stranke, v kateri je posredovala svoje stališče glede izvedenskega mnenja, vročilo v izjavo brez (posebnega) opozorila glede prekluzije. Vendar to ne pomeni, da lahko zato tožena stranka mimo določb prvega odstavka 286.a člena ZPP navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze (kar je tožena stranka storila), saj tožena stranka z ničemer ni zatrjevala (še manj dokazovala), da novih dejstev in novih dokazov ni mogla predhodno brez svoje krivde navesti oziroma predložiti.

Ne drži pritožbeni očitek, da je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo 21.3.2016 pravočasno podala dokazni predlog. Sodišče prve stopnje je namreč opravilo 29.2.2016 prvi narok za glavno obravnavo, nato pa je na tej obravnavi sprejelo sklep, da se glavna obravnava preloži (prvi odstavek 301. člena ZPP). To pa nikakor ne pomeni, da je sodišče prve stopnje tedaj preložilo prvi narok za glavno obravnavo, marveč je preložilo glavno obravnavo in 21.3.2016 opravilo še drugi narok za glavno obravnavo. Zato so tudi po oceni pritožbenega sodišča dokazni predlogi, ki jih je tožena stranka predložila na drugem naroku za glavno obravnavo, prepozni (prvi odstavek 286. člena ZPP).

Sodišče mora, če preloži narok za glavno obravnavo (301. člen ZPP), o tem obvestiti obe pravdni stranki, nov narok pa določiti tako, da jima ostane zadosti časa za pripravo, in sicer najmanj petnajst dni od prejema vabila (drugi odstavek 280. člena ZPP). V obravnavanem primeru dejansko ni šlo za preložitev naroka, saj sodišče prve stopnje ni določilo novega dne za glavno obravnavo, ampak je le odložilo začetek glavne obravnave za vsega pol ure, ker je toženec s prihodom zamujal.

Pravdno sodišče odloča o pred začetkom stečajnega postopka nastalih terjatvah, ki so bile v stečajnem postopku priglašene (niso pa bile priznane). O zahtevku za plačilo pravdnih stroškov, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, v stečajnem postopku pa niso bili priglašeni, v pravdnem postopku ni mogoče odločati.

Sklep sodišča o preložitvi naroka za tretjo javno dražbo je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.

Kadar je stanovanje v denacionalizacijskem postopku vrnjeno v last upravičencu do denacionalizacije, ta kot najemodajalec vstopi v obstoječo najemno razmerje. Najemnik, ki je že sklenil najemno pogodbo s prejšnjim lastnikom stanovanja, zato od novega lastnika ne more zahtevati sklenitve nove najemne pogodbe. Če so se v stanovanje medtem vselili novi uporabniki, lahko zahteva le sklenitev ustreznega aneksa k najemni pogodbi. Gola trditev strankinega pooblaščenca, da je zbolel, ne zadošča za preložitev naroka, ampak jo mora pooblaščenec brez posebnega poziva dokazati z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Če vabilo ni preklicano, se mora kljub opravičilu naroka udeležiti, sicer ga sodišče lahko pravi v njegovi odsotnosti.

Če stranka ne prejme obvestila o preložitvi naroka pomeni, da bo narok opravljen. Če se obravnave ne udeleži, mora sama trpeti morebitne škodljive posledice.

Če ugoditev prvemu tožbenemu zahtevku izključuje ugoditev drugemu tožbenemu zahtevku, sta tožbena zahtevka identična.

Delavec ne more zahtevati varstva pravic pred sodiščem, če se prej ni obrnil na pristojni organ delodajalca. Preuranjeno tožbo je potrebno kot nedopustno zavreči, saj ni izpolnjena procesna predpostavka za individualni delovni spor.