279.b člen ZPP

Preizkus zavrnilnega dela izreka prvostopenjske sodbe (razen dodatka za vikend) ni mogoč, ker sodišče prve stopnje ni navedlo višine tožbenih zahtevkov prvega tožnika, druge in tretje tožnice, ki jih je zavrnilo. V primeru delne zavrnitve in delne ugoditve zahtevku je treba določno opisati, v katerem delu je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in enako določno tudi, v katerem delu ga je zavrnilo, vse dokler o zahtevku ni odločeno v celoti. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogov, ki jih je navedlo za zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca, ni mogoče šteti za prepričljivo in utemeljeno zavrnitev izvedbe tega dokaza. S tem je sodišče prve stopnje prvemu tožniku ter drugi in tretji tožnici kršilo pravico do izvedbe dokaza iz 22. člena Ustave, kar pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri odločanju o pobotnem ugovoru za vračilo dodatka za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso izpolnjeni zakonski pogoji za pobot. Terjatve iz naslova izplačanih dodatkov pred pravnomočnostjo odločitve v tem sporu niso zapadle.

Tožnik je opravljal delo na delovnem mestu dimnikar. Gre za delovno mesto, za katero je ob uveljavitvi ZPIZ-1 veljala zavarovalna doba s povečanjem, kar pomeni, da mu je toženka dolžna, enako kot ostalim delavcem, skladno s prvim odstavkom 413. člena ZPIZ-2 plačati prispevke za poklicno zavarovanje. Glede na navedeno ji je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ob upoštevanju pravnomočne odločitve v vzorčnem postopku pravilno naložilo, da tožnika za nazaj za vtoževano obdobje vključi v poklicno zavarovanje, sklene pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje s KAD in tožniku na njegov račun pri KAD plača prispevke.

Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno upoštevalo, da je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal delo na delovnem mestu dimnikar. Gre za delovno mesto, za katero je ob uveljavitvi ZPIZ-1 veljala zavarovalna doba s povečanjem, kar pomeni, da mu je toženka dolžna, enako kot ostalim delavcem, skladno s prvim odstavkom 413. člena ZPIZ-2 plačati prispevke za poklicno zavarovanje.

Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno upoštevalo, da je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal delo na delovnem mestu dimnikar. Gre za delovno mesto, za katero je ob uveljavitvi ZPIZ-1 veljala zavarovalna doba s povečanjem, kar pomeni, da mu je toženka dolžna, enako kot ostalim delavcem, skladno s prvim odstavkom 413. člena ZPIZ-2 plačati prispevke za poklicno zavarovanje.

Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno upoštevalo, da je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal delo na delovnem mestu dimnikar. Gre za delovno mesto, za katero je ob uveljavitvi ZPIZ-1 veljala zavarovalna doba s povečanjem, kar pomeni, da mu je toženka dolžna, enako kot ostalim delavcem, skladno s prvim odstavkom 413. člena ZPIZ-2 plačati prispevke za poklicno zavarovanje.

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo pravnomočno odločitev v vzorčnem postopku, saj v tem postopku obravnavana zadeva nima bistvenih posebnosti. Stranka (toženka), ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku, v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem, ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku.

Tožnik je v celotnem vtoževanem obdobju delal na delovnem mestu dimnikar poln delovni čas. Gre za delovno mesto, za katero je ob uveljavitvi ZPIZ-1 veljala zavarovalna doba s povečanjem in je toženka dolžna vsem delavcem, tudi tožniku, plačati prispevke za poklicno zavarovanje.

ZPP ne določa, da zoper sklep o nadaljevanju zaradi izvedbe vzorčnega postopka prekinjenega postopka ni pritožbe (pač pa določa le, da ni dovoljena pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka - tretji odstavek 279. b člena ZPP). Čeprav v 279. b členu ZPP nadaljevanje zaradi izvedbe vzorčnega postopka prekinjenega postopka ni natančneje urejeno, to ne pomeni, da nadaljevanja postopka ni. Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (207. člen ZPP). V ZPP ni podlage za prekinitev postopka do odločitve o reviziji v vzorčnem primeru.

Posamični akti, ki so zaradi odločbe ustavnega sodišča ostali brez pravne podlage, so še vedno predmet presoje v rednem sodnem postopku. Tožnik je imel ves čas postopka pravni interes za razveljavitev sklepa o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez utemeljevanja, ker je sklep še vedno obstajal, tožniku pa so s pravočasno vložitvijo tožbe za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nastali tudi stroški postopka v tem individualnem delovnem sporu. Ker je toženka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja na podlagi 156.a člena ZJU, ki je bil z odločbo ustavnega sodišča z dne 18. 11. 2021 razveljavljen, je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep ministra za notranje zadeve o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 10. 2. 2021 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 22. 4. 2021, s katerim je bil sklep organa prve stopnje potrjen.

Plačilo "po pavšalu" je znesek, ki se določi kot približna vrednost za plačilo česa, sinonim zanj je povprečnina. Limitiranje cene v katerikoli smeri (ne več kot XXX; ne manj kot XXX) ni pavšal, pač pa zgolj to, kar izhaja iz logične in slovnične razlage pojma navzgor ali navzdol limitirane cene (cena ne sme biti več kot XXX, lahko pa je manj; ne sme biti manj kot XXX, lahko pa je več). Pavšal je, tehnično gledano, hkratni dvojni limit, pri njem je cena limitirana navzgor in navzdol v enotno postavko. Temeljno pravilo je, da postanejo pravnomočni le izreki sodnih odločb, ugotovljena dejstva in razlogi sodb pa le omejeno, v kolikor so nujno potrebni za identifikacijo zahtevka, vsebovanega v izreku (glej VSL I Cpg 675/2017, II Cp 857/2010, II Ips/85/2009). Seveda le pod pogojem, da je podana identiteta zahtevkov. Če ni identitete, potem učinkov pravnomočnosti ni. Učinkov pravnomočnosti zato v nobenem primeru ne morejo imeti le ugotovitve in razlogi sodišč v pravnomočnih sodbah, v katerih so se (ob drugačnem zahtevku) presojala ista dejanska in pravna vprašanja. Obravnavi (vedno) enakih spornih dejanskih in pravnih vprašanj v sporih, ki se opirajo na isto ali podo

Pritožbeno sodišče je že pri odločanju o pritožbi upravitelja zoper sklep o razrešitvi in imenovanju novega upravitelja menilo, da je protiustavna določba devetega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP. Zaradi tega je prekinilo postopek in na Ustavno sodišče RS že vložilo zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti (prvi odstavek 23. člena ZUstS). Ker je izpodbijani sklep sprejet na enaki dejanski in pravni podlagi kot sklep v zadevi Cst 329/2020, je pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi prvega odstavka 279.b člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP odločilo, da se v zvezi z zahtevo za oceno ustavnosti izvede vzorčni postopek, ostali postopki pa se prekinejo. Ocenilo je, da drugi in tretji odstavek 279.b člena ZPP v predmetni zadevi, ki se nanaša na razrešitev upravitelja v stečajnem postopku, nista smiselno uporabljiva. Stranke pa imajo možnost vložitve pritožbe na podlagi 211. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.

To, da je tožena stranka po izdaji izpodbijanega sklepa predlagala prekinitev postopka iz razloga vložene revizije zoper pravnomočno odločitev v vzorčnem postopku, na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nima nobenega vpliva.

S pravnomočnostjo odločitve v vzorčni zadevi je odpadel razlog za prekinitev postopka in je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o nadaljevanju postopka.

Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati pravdnih dejanj (207. člen ZPP). Ker je bil vzorčni postopek pravnomočno končan, ne obstoji več razlog za prekinitev postopka in se ta zato nadaljuje. ZPP v prvem in drugem odstavku 208. člena določa, kdaj lahko sodišče nadaljuje postopek, ki je bil prekinjen iz določenih razlogov po 205. in 206. členu ZPP, v tretjem odstavku pa predvideva še dodatno možnost, da se lahko v vseh primerih postopek nadaljuje tudi na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev. Izpodbijani sklep ni nezakonit zaradi kršitve tretjega odstavka 208. člena ZPP, saj ta za nadaljevanje spornega postopka ni relevanten.

Tožena stranka lahko obstoj razlogov za znižanje plač iz naslova uspešnosti poslovanja dokazuje tudi v sodnem postopku (v katerem lahko delavec izpodbija utemeljenost znižanja plač in zahteva izplačilo razlike v plači).

Predlagateljica v svojem predlogu ni izkazala, v kateri fazi so postopki pred drugimi sodišči, zlasti pa ne tega, ali je Okrožno sodišče v Mariboru, kamor je predlagan prenos pristojnosti, postopke, ki naj bi že tekli pred njim, sploh združilo v skupno obravnavanje. S tem ni izkazala smotrnosti predlagane delegacije pristojnosti. Položaj tožnikov, ki ga predlagateljica izpostavlja kot ključnega pri presoji utemeljenosti njenega predloga, se namreč po oceni Vrhovnega sodišča kljub morebitni delegaciji, ob (izkazanih podatkih o) ločeni obravnavi njihovih tožb pred istim sodiščem, ne bi v ničemer izboljšal.

Predlagateljica v svojem predlogu ni izkazala, v kateri fazi so postopki pred drugimi sodišči, zlasti pa ne tega, ali je Okrožno sodišče v Mariboru, kamor je predlagan prenos pristojnosti, postopke, ki naj bi že tekli pred njim, sploh združilo v skupno obravnavanje. S tem ni izkazala smotrnosti predlagane delegacije pristojnosti. Položaj tožnikov, ki ga predlagateljica izpostavlja kot ključnega pri presoji utemeljenosti njenega predloga, se namreč po oceni Vrhovnega sodišča kljub morebitni delegaciji, ob (izkazanih podatkih o) ločeni obravnavi njihovih tožb pred istim sodiščem, ne bi v ničemer izboljšal.

Po prvem odstavku 279.b člena ZPP je prekinitev postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka fakultativna. Sodišče torej postopka ni dolžno prekiniti. Kadar pa to stori, gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano in ga lahko kadarkoli spremeni, če, na primer, nastopijo drugačne okoliščine ali če položaj drugače oceni.

Po pravnomočnosti sodbe izdane v vzorčnem postopku, sodišče nadaljuje prekinjeni postopek.

Ker se tudi od dela plače zaposlenih za delovno uspešnost plačujejo obvezne dajatve, davki in prispevki delavcev in prispevki delodajalcev, je potrebno tudi prihodke tožene stranke iz naslova napitnin obravnavati enako. To pomeni, da je tudi od prihodkov napitnin tožena stranka kot delodajalec zavezana k plačilu predpisanih dajatev od bruto prihodkov napitnin. Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da so sredstva za plače zaposlenih za delovno uspešnost iz 91. člena ZIS zgolj bruto plače, na katere mora delodajalec plačati prispevke, vendar iz drugih sredstev, ne pa iz prihodkov od napitnin. Zato tožnik ni upravičen do plačila razlike med dejansko izplačano plačo in med plačo, ki bi jo tožnik prejel, če bi mu bila v delu, ki se nanaša na plačilo delovne uspešnosti iz naslova napitnine, v vsakomesečnem bruto znesku napitnina obračunana brez znižanja za odstotni delež, ki ga predstavlja znesek prispevkov za socialno varnost v toženkino breme.